Nupepa Puka La Kuokoa, Volume I, Number 89, 27 Iune 1893 — NA LETA [ARTICLE]

Kōkua No ke kikokikona ma kēia Kolamu

NA LETA

. * * * 4Aole o makou makemaie e la\re ike koikoi onalmlanou& manaol hoopuka ia malaloo e lro makou ooemea Jmkau.li K'a inmnL Kupono e Hoohni ai me Ameiika Hoipuia. Eoomaa io. Ike au o na Kamehameha ? ua ku mau na mīsionari no o na alīī ī ka. manawa maiuhia a ma na manawa pppilikia, a;ultmalia.-la ka lakou ao ana, a nolaila" ua maluhia ke anpnni, a na keha.ia ae na hua- , olelo inakamae. ’ ! “' «Ūa mau ke Ea o ka Aina I ka:. j>ono.- 7 J . Pela no i ke au o na makahiki p ka uoho moi ana :0-E[alakaaa.L„a. hiki Iho uei: LUinokalani I., ua ku mau na keikī : a'na misionari a me na haole pono ma ka aoao o na moi, © kahikuhiana i ka mea pono e hana ai, i mau' ka maluhia, he ple ka malialamai, Haalele ia ke ao ana' a ka poe pon6j a hoolohe ia ka na poe aea; a heaha ka hope. Ua Icabota ke aupuni Hawailnei. “Uahala ka nanLmai ka iahai Hawaii aka? r Ua ma-hae īa ke anpuni Hawail,. -a o- ka apana okoa, oia ke aupuhi o -Hawali nei i keīa wa: Elike me ka mahae. ana o ke aupuni o Eehopoema ke keiki a So!omona, i na ohana he umi o ka Isaraela, haālele mai lakou i ke alii a kpe elua wale no ohāna o ka Iuda me ka Eeniaminā. Pela no kakou i keia wa,. ua mahae ke anpuni Hawaii a ke ku , ke Aupuhi Kuikawa. Ua. huli pu ke aupuni mol ame - kona mau pono. • ,0. ka naha o ka ipu he paa i ka humuhamu, o keia naha aole e paa. Aloha,no ka pono a Kamehameha hā-i: ;d;;a" Eamehameha hoi i pu- - ahā āe ai. C< E nai wale no oukou i kuupono ā aole e a pāu,” eia ka e pāiiana,He^pau/ kaMoi ī ka hoo- . kulL "•• ■. Iloko oha hoopilikiaia mai a’a 1 helu ae la na Amenka i. kokua mnī i ia : kakoo, ». ua-ilio^o.E^awaiinei i mpml makamae,' ua. hiipoi ia ua maīama: ,inaikāi:ia, uā-lilono holi . paku,. a i.pale j)ihkia a i puuhonua, a;o.na misl6naxi a me ia ;haole makee ia .Hawali nei,; ,ua- mau ko lakou kokua ana ī keiā pono ou e HawaiL ., ; 4. Ua uuku o Hawaii iwaena o nalahuie. ; 0 ko kakou helu lahui hope Ipa iho hei i ka 1890 penei no/īa, (1) Na kane kanaka Hawāii maoli, he 18,364. (2) Ka wahine .kanaka 0 " Hawaii maoli, he 16,072. ; (3) Na hapahaōle a pau, he 6,186.' Hulnā 40,622.

0 teia huloa ua apo iaae.ia.e na lahal e, e noho pu nei me kakou i keiamanawa, nolailauauakuoHawaiL (a)tTa uuku ka lahui Hawaii maolL .Ua.uoka aina i na kanaka Hawaii maoli. (i) Ua ole loa na aiiL Elikemekaemi ana oka lahai Hawaii, o na aina ia ,kakou, na kākou no i-kiola aku mai ko kakou «mauiima. aku, ma na ahaai noonoo ma ia i na haole, a ke nel maluna o.Hawaii.neL k hemau ona ,.waiwai nuL i. r, '-H.v ~ • A o . naaliiianauo ka ama, ua ole 1 iU\ .V- . f. •TT‘- r t' '• ■ loa, ehia la e noho kawmawaia ana, aole-i ka poholima. OHonolulu 1-.: •• » *, *-.'T - -• . . ' •' iho kena o .ke .one aluAuhea, —? ■E [naua ae mai >HawaU : a Kauai auhea na aixl? A X)ial, ua uuku o Hawaii ma na ano a ,pau. Heaha ka kakou hana pono.e hana ai? 5. E poao ia Hawaii e imi i wahi e paiekana aL , īhea kakou e kau ai na maka, ke puananeiau iAmerika.--I ka aina 1 h<K>pilikxa ole.mai laHawaii.nei mai mua .maī. ; Ka aina nana i hoonaauao mai ia kakom " He hana naauao. a he aloha aiaa olāio aaioha lahai"hpi ka hui āna e kokua L ke Aupun i K u i kawa, e kokua e Ipaa ia .kakpu ka hpohui ia me Amerlka Huipuia. E waiho i na.llll pill klno, a me na.hoino haa-. liaā loā o keano kanaka i ao ole ia, e like la me ka nupepa hoopukā mau nei x na.huaolelo haililli ma kona mau kolaenu e hooiilo ana i na inoa o kekahi poe e like me ka.piha iuo o kamaau o.kena lunahooponopono, e kapa .ana iaHIhopa Opakahelu,. nalaisupa apela aku, a ; ,pela akU“—Ke ao nei keia_nupepa i kona poe heluhelu ā me.kāhanauna : hou i na huaolelo halliili. ‘E puka . mai anel ka walono a me ka wai ■ awaawa maiioko maio.kapunawai hookahl? Pelā-nae ka mea e ike ia .nei ma fca nupepa Holomua: - Iloko. o keia wa kupiiikii a hune ' o ka alna, b ka haoa pono e imi i kahi e maia ai—I kelā manawā ke ala mai nei naHawaū maoIi mai ka uuku iki, ā ke ulu ae nei a- palahalaha mal Hawaii a Kauai, ma ka aoao hoohuiia Hawaii nei me Ame--rika, a heaha ka , ta Holomua ia. . lakou. Ko kapa nel ia lakou he poe kīpi a kumakaia, he mau poe hipa eleele a pela aku—o na Kona elua Hawaii, Kona Kona Hema. Kahi o ke ano 7 Iii—Ua fcukulu ae lakou 1 mau hul noīakou, e hoohui ai me Amerika, a ua oiaku mamua o elaa hanen na lalaHawah ' o lakou. Pehea keia. Iloko o keia mana.wa, a ka nupepa Holomua e hoino ahailiilinei i maluna o na poe hele mua - ma ka aoao hoohui,'ke fcu okoa mai nei na ; Kona elua he huakai nui e ake ana e hoohui ioe Amerika Huipuia. O . Kona kela 1 keha ia ma ke mele— Kona kai opda i iea lai, Opua hinano ua malie, s Hiolo na wainap o ke kehau,O kuu la kolii i ke kāi, Ke na-u-la kamālii, ■ i Ke ko-hi lai kekukunao ka la, [ Pumehana wale ia.aina, i Aloha wale ke kinl o Hooluln, l Aole no hoi he luaīaoeeka i moe, , Ua pono-no-o kuu puni o— Ke-a-lo-ha lawe-a.” » E na Kona, hele ia imua—Imua, s imna aku—I Amenka Huipuia. I ka la 21 o Maiakl 1893, kukula > ;ia ? hni hoohui aina ma Hōnolulu. Kokoke ekolu mālamā īliāla āe ke L lune 21, aia ka ehlkā 1 tausani na lala. ' . - * Ma keia mau kumu a’u i hela ae , nei,;;uā -noohoo' au. a noonoo a hoox * loho ihOi noka maluhia o Hawāiī,' ka pomalkai, kona uā koho 4 āa ma ka aoaō hoohui. \ . : Elia Helekukihi. ' Haiku, Mani, īune 7, 1893.