Ka Loea Kalaiaina, Volume II, Number 3, 15 Ianuali 1898 — HUI MAHIAI a KALEPA o OAHU. [ARTICLE]

HUI MAHIAI a KALEPA o OAHU.

Knkuluia no ka Holomua o ka Lakui Hawai i • _ . - i i,, i _-, m * KTJM TJJtīA-lsrA. HOOLALA Ka Manao Nui. 0 ka manao nui, ka makomake, ka hana a me ke alahele o keia Hui, oia ke kokna aua i ua oiwi Hawaii o ka aina nei ma o ka hoohni ana ae no ka hoohoihoi u hooholomua ana i ka “Oihana Mahiai,” oia ke kami-ai (kalo) a haua poi, hanal holoholona o kela a me keiaauo, a mc ua haua e ae e pili ana ia oihaua mikiala, a pela pu me ke Kalepa ana i na waiwai makamae e ae, e hiki aio hoolako pouo aku i ka homo o kela a me keia kauaka Hawaii, i na lako ai a pela aku, nona iho, kona ohana ame ka lehulehu iloko oka uoho'ua oluolu. [He elua mahele o keia Hui, 1. Mahiai. 2. Kaleoa. Oka mahiai ka hana mua.] . e .mahele (sh ares) ma ka § o ka maheie hookahi; uku komo §1.00; o ka uku aua o ka mahele he o ka mahina, pela a hiki i ka piha aua o na luahina he umi. £ lilo no i lala kela a me keia mea ma ka m o ukn mua ia mai ai ka uku komo, a mo ko ka mahelo kul'ana, a e loaa aku no he likiki hookaa ilala. Mahele o ka Oihana Maiiiai — Kf. Ano a me ka Nanaina O IA OllIANA. He oiaīo, o ka Oihaua Mahiai, aolo oia wale no ka hana mua a ke kanaka a me ke alaholo o ua kanaka a p. u o hahai ai, aka, oia ka puuhonua u o mau aku ia. a o ko al.i kiekīe o na haua a pau. Oa naua aua hilinai nui aku ua kan; ka a pau o ke ao nei maluna o ia oihaua i ua mauawa a pau o ko kakou noho ana. Aole uo hoi ho moa oao uaua o ho- uihu ia • % makalua o ka hoohua aua o ka lepo, a aole no hoi o i.i oihaua walr *■" e haawi nui i h»? ww x aa kanaka a meua holoholoua, aka, oia ke kahua, k.i molo ona oihaun a pau. O ko Kalepa, ka pauailike o ua oihaua a pau maloko a mawaho, mai ka oihaua mahiai mai uo 5a. 1 ka wa e ohi ai ke kuuaka mahiai i ka hua a koua Iuhj, e pomaikai ana oia, iawa pono koua homo me ka ai, a e mau ana kona ulakolako i ua kau a pau e liko me koua mikiala ma ia haua. Ma o kona waiwai la, ua hoopiha ia ua moku, a ua pauai ia kona waiwai ma na wahi Hke ole o ka houua. O ka lahui i hilinai maluua o ka mahiai ma ko auo, oia kona puuhonua, he hoike aua mai ia i koua kuokoa a mo kona holomoa iloko o ka nohoua hauoli. O ki kakoo ana o ka oihaua mahiai i ua kauaka a me ke kulana piha o na ahahui iloko o ko lakou nohoua oluolu, ha kamahao ia a he hauohauo nui. ' i O k« alii o ka aina me kona hauohauo nui e hekau ana auloko a mawaho, he kauaka mahiai oiu. Ma na aiua nnl o !ka honua nei, he punahele i na alii ua mahiua-ai, a ua hooiikalka lakon ina kauaka ma ia alahele, a ua komo hoi iloko o ikela a me keia kauaka mikiala ma ia oiluua ka hauoli mau. Ma Amenka Hui]nua, nn kueua Hnaheoaeo Adams, Jeffersou, Jackson, Van Buren, 01 ay, Webster h me kekahi mau kanaka hauohnuo o an i ko Ukou ike oi kelakela R ulamahiehie maka mahiai. Ua uauaaku ka lehulehu holookoa maluna o lakou pakahi ino ka ohohia uui mamua o kn hookele anpuni. Ma Kiua i ko au kuhiko, ua hooikuika loa o Koug-Fut-ae (Ooniueiim) he pako akamai auuauao loa, i kona lahni k- oihaj| mg||iai, a oia kana i kuahuua ai i kona lahui ?a: “ Mai hana aku uo Imi ko ole lakou o hana mai nou." O ka mauao o keia, “e Imua oo a e hooponopono nou iho, a mai kaukai a ua hai e iiaua mai nou.” Ano, a hiki mai i keia la, ua ike ia, o l.a lahui pake 0 Kina, he lahui haua ahe pnni mahiai lakou, i nmlaila ko lakou hilinai piha, a hiki mni i koia la. ua Ioua ko kuokoa mo ka holomua iloko o ko lakou uohoua oluolu. ife oiaio, a ua maopopo i kula a mo koi i kauaka noouoo akahele, o ka oihana mahiai, oia ka oi keln vda a kuonoono oka noho ana. He kuonoouo ke kauaka mahiai, ho kuokoa oia, lawa kona ai ana, maikai koua moe aua, a uku pouo ia kona Inhi e ka hua o ka hana. Nelaila, e Uoohi ko ia a o hanai ia ka aina, a na ke kanaka mahiai o hauai. Ma o keia mau knmu kupono i hoikeia ae la e loaa aihe keehina kupono nana e kouo aku i ke kanaka uoonoo maikai, e mikiala a e nana i kona puuhonua. Nolaila, i mea e loaa [E naua ma ka aoao Eha.J

ui ku oiiiio oko ijt, ua manao ka mea kakan o keia palapaln, «a lawa na hoakaka ana i kela ao la, a ua kola a mc keia e kanpuuna nona iho mc ka manaolann; a e iioololi ae i ko kukon kmnnhunu u uana pono ahu ia mna, ma kahi o liiki ai o i loaa ka a-5 <• ola ui kakou, a malnnu oia kulina Imna *'■ imonoo ui, Uiikaknka, liooialn, a pela akn. Jso kakon ilm, Ua lahui 7/awaii, me ho mea lu nu poina loa anu liaaU'le ia pnha Ueia oihana i olelo ia. A liiki mai i keia !a iloko Uo Uakou nohona hemuhema, na il:e ia na ])oiuo e ]:uhola ann mu o a maanei o ka aina uei. O Uaoi akn o Keia, aia ma Uahi o Ua ui. ‘ 7/ooIiemahemu ia na aina, uln. Ua nuhelehele, ma-make mai ka ui, a o Ua. hopena nu pilikia. Ao 1 e o keiu wulo nn, uka, ei ukn no, na Imawi ia. na hoolih» ia, ueiu iloko o ka poholimn o na kanaka e im. aina. ;i a.ia n » hoi iloko o Uo laUon poliolimu Ua pmihoima. !o‘ i»!a o ka liapanni o na kanuku. Na keia honhomahema i hoouln mai i keiamau popilikia ake ike ne’, kakou ia mea. Nolaila i nln mai ai Ua manao mai loko niai »» i.:a n-.nnnn aUahelo «nu no ku hiki e loaa lion ia ]»oiif» i.i U.-ikou, a e okoino ia in. mahao liana ilnko «> Uukou i Ueia \va, ;i e niikiala. a e lialmi ma iu ulaliele e liUe mo na lnhni naunao e m? u Ua honna nei, u pela pu I ke nn o Uo Uukon ;nan Uii]>una, na maUna i nalo nkn. 0 ka poi i lianu ia mai ke kalo (taro) mai, iie ai kamaalna ia no Uu aiim nei, he ai ohi ia, u he ai puualiele iu i ka hilmi 7/awaii mai na knpnna mai, na makna i haln. e aku u hiki mai i keia la, i ke an malamahunu o ka lukon nmn pnla* pula e ola uei. eia no Ue ]>n!uma iu nei ia oi ir*o ka hnnoliano nui. 1ke uu oko kakou nmu knpuim, he meu maa man ia lakou u pnnahele no hoi ka mikiala ana i ko lakou mahine ai. Mainiia oka oili ana ao okala a hohoia mai i koua man kukuiiu malamulanm maluna oka ilikai, e ike iauku nolakou hana ana iim ko iakou mahina ui. Oka hikon miliniili ia, <a o ku lakon pnnaiiele ia, :i o Ua lakou hana mua ia a mahopo na huna e ji jniu, He niuUuula lou lakon, u aole he homo i nele i ka ai. A heuhu no lioi ka iiion e uele ai, uo ku mea, iiia uo Ua ai i U;i ipuku hale. l’a niaopopo i ke kauaka mahini Ua niha o Uu Uana umeke e lawa ui kalii lu ue. no ka mea, nuiia. uo e mulii, nana uo e liaua. a nana uo e hoopiha u e haimi iaia ilio. Ke noouoo iho kakon u honmanao ne Ikn hniia oiuau i kaahopo aku, alaila, n ike ana kakon -nolo pololi e j ike ia. Va Imna, ua mikiala, uun ola ko lakou nohonn, aolo | pela ko keia ivn i oleloia, o ke an nmlamahuna o ua pulapala Hawaii. Kmi hope a e wili niau aua o hopoho]»o mo manao- i lana, a e hookiekie man ana ka pololi umluim o maona a j na lawa pono oj,* Uu waihonn ai oka hmue. He oiaio im Imlii j i ih' ka pilikia muluim <> kakon ka luhni oka aina, ua Iioohe* j maheiuu a ua nek* pu uohoi ina keehiunpau e kmii. A poheu e pono aiV Pehoa e loaa hou ai ia mikiala, ia olu. i ke kauaka o3wiV lna kakou a pau, a i ole la, he Iiapalua a hookahi hapalm paha o ka lalmi o ahonui a paulelo aku malnna oua oilmna mikinla oka nina e like nie kein oi- i hann e honknkn- iu ae noi, a pela pu mo na oihnna kalepn, ho hoike auu niai ia i koim makeo hnim maoli, n e lona nna inia he makana nui iloko o ka wn o ike ia ai kona holomua a me kona makankau pilia ma ka hana. 0ka hiki ike knnakn ke hookolo i kona waiwai ]>onoi, i koua oihana mikialu mo ke knokoa, ]>ela no e hiki ni iaia ke lawelawe a hookole i na oihaun .ke ole o kona aupuni. Na koua uoonoo akahele e hnonln mai i ka nmnun maikni a makee hana e kakoo iaia, a ouoii aku imna ine ka ikaika uni. Na ka molowa, a linopau manawa ma na niea waiwai ole, a hoohemahoma o ke kanaka me ka Imawi aua i koiia kuleaua i na kanaka o ka aina n na laknn ,* mahi a e lioopilia inai i kona a~ipu me ka ai, ho hoike nna inai ia i kona. pololi, wi, nele a lawa poun ole oka | nolm ana. Mu iin aina nni a iiilii i komo ka malamalama a puni ka honua uei, aole 5 hooliemahoma kalahui ponoi o ka aina i ka mahi ana i kn lak>>u ai kamaaina, a na kaa nn lini na lakou pmmi e mahl a Imohiko akn a lianai i kn lakou lahni ]iouol. Mn ko kakou kainlu nei, he poo o ka mea nana e hoolako nmi 1 ka ai, u im mamao loa aku im oiwi ponoi n ka uina. Na keia Immaliema i kono aku i ko kanaka noonoo akalmi«> <* niakaala a e lulun i ka oo ana, e Imna, koke, a e lioolnko nriii ilm i mi* l;:i h-Iuilehn akn. * 1 it* kiihllu-wn h>a. ia kakon ka hilinai ana a na ke knnaka o kahi e, <- honpiha mai lim-aipu. Ua innopopo »a kakou n ole h«\ ai poi o Ahol iim, ke kanaka e, helaiki kalakon ni. TI« mea maopopo «>le ia kakon kahilinai ana imko Almi um hooniiui aku ike kami ai i koia wu. Ina pahulu ka lepo a nmmako nmi ka ai, kolili, popo, a pela akn, aiailaaole e lioomau ana lakou i ko kauu ana ia mea; a henha ka moa o kami ai? He i/iilei. Hoaha ko kmnu? Ilokn o hooknlii mu - kahiki holookoa, alailn, e loaa ana no he olua oo laiiki, n ua oi ae ia maimin o Imokahi oo ui i ka makaluki mo ka Uilii pu oke Ualo. Ma keia, ua hoopa\i ia ke kanu ana i ke kalo. u i ka wa e loli ae ai o na loi-ai a i nmu loi raiki, alaila, heaha ana la ka liopena 'i AVi, a lawa olo ka aoho'im pilikīa. O keia ko kulaua nm) imi e haua ia mai nei ma na aina taro i koia wa, a. na ia hana ana e i hoike mai i ke kulaua e popilikiaai kakou na kanaka Hawaii ma keia mua koke ilio* Nolaila, o alu like, e pupukahi, e hooiknlka, a e kakoo ma na auo a pan, e kukulu a e lawe mai u na kakou oiwi Hnwaii e hana i ka kakou ai, oia ka poi, a aoie no ia he mea e kunukunu ai kekahi kan ika uoouoo maikui raa ka hooikuika ana e kokna ma im aiio u pau e hiki ai e liooholomua iu haua, no ka moa. ua ikē oiu o kana ai makuahine ia, a ua oi ae kona hauoii no ia hana maikai a hanohauo, mamua o ke kokna ana ina huiia e loaa ole ai !u> pomaikai o ka uoho aini. Nolaila, ma keia, a maiuua o ka hooki ana o ka mea ka* kun o keiu mau ap.-oia pepa i koia, ke waiho aku uei wau i ka olelo kauluna a Bookev T. WaHhiugton o Amei’ika, wahi ana; “Aole o holomua kekahi lahui ke ole ia e ike, ; aia he hanolmno ma ka nmhi ana i ka ainae like me, ia ma ke kakau mele ana. M.ii ka Imahaa aku kakou e Iioomaku ai, a aolo m.ilnna ih.*. A uolo k ik«)ii oao aku i ko kakou inau kaumaha •> nhi pu ukn i ko kakou mau pono.” Ma keia ne la o loaa ai ia kalom !•<• knkiknhi a he alakai, a na keia ulakai e hnawi inai ia k ik"U i ka min lohnm. u na Uola a me keia e honholo noua iho, a na kona ohohia a miki.ila haim m«> ku makee i koim poiio a knokoa mau iloko o ka uohoim lnuoll e holke ;imai|%fe kakoo mai i ka oiaio o keia liaua a ka 1 1 lini, nii|kh lahui,)a;iiō)ka lahu i Ilawai i. • kala uiai, owau no mo ka haaliaa;ff-ill /; • V-i : . ; ; ■ .. ; ■• •••• ■ ..• ... ■ ...•;;•:-.;• • • ••.’ *• •.... V-V • •; •:••••■ T7>avid M. K>apiiiea, K(tkdii6lelo Nui o ku Huim ■«" . \fahiai a Kalepa, Oahū,