Ka Nupepa Kuokoa, Volume LXIV, Number 30, 23 Iulai 1925 — UA OI AKU KA HOOLILO MAMUA O KA LOAA NO NA MAHINA MUA EONO O KA 1925 [ARTICLE]

UA OI AKU KA HOOLILO MAMUA O KA LOAA NO NA MAHINA MUA EONO O KA 1925

I kulike me na huahelU i ikeia maloko 0 na T>uke a ka puuku kulanakauhale ame kalana David L.

Conkling ma ka Poaha o ka pule aku la. i Jiola h e $166,883.31 k a oi laula aku o ke aupuui kulanakaūhale ame kalana no na mahina mua eono a pau ana nia ka la 30 o luhe mamua o na hoolilo i ko na loaa nawai no e ole ka pokole o ka waihoha laula i ke dala.

O n» ioaa no ka waihona iaula o ke aupuni kulanakauhale no na mahina mua *ono o ka 1925 he huina makoiukolu o $1,014, $480.77, & ke hoohaiikeia ue aa ioaa ».o ia manawa like i ka 3924 o: $495, $080.44, h. e like ole o $518, $800.33, eiik« xne ia i ikeia maloko o ka hoike a ka puuku,O ni hooiiio no *ia mahlna mua eono o kei* makahiki he $1,181,* 164.08, a no na hooiilo o ke nupuni kulanakauhaie ame kalana no ia manawa like i ka 1924 hs $465,176.90, ho like ole o $715,987.18. Na D»U Auliau O na dala i loaa ae' no ka wai-. hona laula ,no na mahina mua eono 0 keia makahiki ua oi ae ka nui maWua o na lotia o ka 1924, o ke kumtf ua loaa koke ae na dala no na auhau 1 k® aupuni kulanakauhaler ame kalana mai ke teritore ae, wahi a, ka puuku, a he huina o $254,000 wale no i koe a ke aupuni kulanakauhale ame kalana e hoounaia ae ana e ka puuku teritore mahope aku. Ma ka hoohalikelike ana i na loaa 0 na keena ōiliana aupuni apau no na mahina mua eono o ka 1925 me ko ia manawa like o ka 1924 elike no ia nia ia e ikeia ana malalo nei: No ka.oihana lawe opala o ke kulanakauhale anie kalana he $877.25 ke emi o na loaa, a he $417.65 ka pii hou ae o na loaa ho na palapala ae maloko o ke keena o ka lunanana kukulu hale, a maloko hoi o ke keena o ka lunanana hana a hoomoe paipu wai he $1,046.89 ke emi iho Jb na loaa 'i keia makahiki/ He $1,517.48 ke emi iho o na loaa; 1 Koomaopopola, %o na auhau laikini ma ke keena o ka puuku; he $161.30 ke eml iho o na loaa auhau no na kaa baildkala; he $3,125 ke «mi iho o na loai laikini no na papahelu o nakaa,A ho ka auhau o na kaa $783.13 ka pii hou ae i ko kei'a.'makahiki mamua o ko ka makahikiri. hala.

Emi Na Loai» Kekahi Mau Oihana £ Ae

No ka «kupaneo o na dala i hoahuia aku ma ka banako he $328.58 ka pii hou; na loaa hoolimalima no ke kahua o ka hale aupuni kulanakauh#le he $336.07 kd emi. iho; no ke keena o ka loio kulanakauhale ame kalana he $110 ke pii hon ae; uo ke keena o -ka lueahooia he $62.40 ke emi iho o na loaā; no ke keena o ke kakauolelo he $751 ke emi iho o na loaa; no ke keena o ka luna kinaiahi nui he $25 ke emi iho, a no ke keena kukui uwila he $86.65 ka pii hou ae o na loaa.

Ma ke keena o ka lupii pa nupuni ho $2 ke emi iho; ma ke .keena o ka hale kaa otomobile o ke aupuni kulanakauhale ame kalana lie $924.27 ke emi iho o na loaa, a he $95 :ka pii hou ae o na loaa ma ka halema'i . o na poino No ka olhana makai he $2159.05 ke etni iho; ma ka halepaahao kalana' he $874.65 ke emv ih6 o na loaa» a no ka oihāna alanui no Honolulu hē $1668.86 ke emi iho o na loaa.

No na loaa māi ka aha kaapuni ekahi ae he $3442.69 ke emi iho; o ka aha hoomalu, o Honolulu ka mea i oi hou ae na loaa, he $3135.35; no ka aha apana o Ewa he $2583.7$ ka pii hou ae o loaa; no ka aha apana, o Waianae he $205.75 ke emi iho; aha apana o Waialua h« $481.87 ka pii hou ae o na loaa; no ka alia hookolokolo apana o Koolauloa he $638.20 ka pii hou ae o na loaa, a ne ka aha hookolokolo apana o KoolaupoJto he $425.2Q ka pii hou! ae o -iia loaa maloko o na mahina eono o keia onakahiki.