Ka Nupepa Kuokoa, Volume LXIV, Number 13, 26 Malaki 1925 — KA WAIHONA HOONAAUAO NO NA KEIKI. [ARTICLE]

KA WAIHONA HOONAAUAO NO NA KEIKI.

Ma na ninau apau i pili i ka hoonaauao ana i na keiki o keia Teritore, me he mea la o ka bila i hookomoia ae e ka Lunahoomalu Lyman o ka liale o na lunamakaainana, ma ka Poa!cabi nei, e kukulu ana i waihona hoonaauao; o kekahi ia o na heoponopono ahaolelo ano nui loa, ina nei no ka lilo o kela bila i kanawai, alaila e hoea mai ana i ka manawa e loaa ai ka hoonaauao kiekie ia i na keiki o Hawaii nei, ma na kula nui o Amerika, ma na ike i hiki ole ke loaa i ka hapanui o lakou mamuli o ka nele i na kokua pili dala no ko lakou hoonaauaoia Maloko o keia bila e hookaawale ana ia i waihona o kanarma kaukani dala, mailoko mai o ka waihona puuku o ke aupuni; me ke kaa o ka hoolilo ana i kela waihona malato o k a papa komisina; aona keiki wale no e ikeia ana ko lakou kupono a makaukau, e kela komisina, o lakou ke hoonaauaoia ma na ike a lakou i koho ai ma na kula o Amerika. Ua noa i na keiki o na lahui like ole, i lilo i mau makaainana Amcrika ka hoonaauaoia malalo o keia waihona; o na keiki a na makua ilihune i hiki ole ke komo aku ma na kula kiekie e Amerika mamua aku nei, no ka nele o ko lakou noho ana, e hoopomaikaiia ana lakou malalo o keia bila. O kekahi mea maikai loa maloko o keia bila; i ka manawa e puka mai ai na keiki i hoounaia no # Amerika mailoko mai o ke kula kiekie, e kokua aku ke aupuni ma ka haawi ana i hana na lakou maanei nei; me ka hoihoi hou mai o kela mau keiki i na dala apau a ke aupuni i kokua aku ai no ko lakou hoonaauaoia ana, tne ka ukupanee ole. Mc kekahi waihona hoonaauao, e hooliloia ana i kela ame keīa makahiki, me ke pani hou ia aku, mahope iho o ka hoo.kuuia ana o na keiki mailoko mai o na kula kiekie, a e noho hana ana malalo o ke aupuni, e hiki ana ke hoonaauao mau ia na keiki apuni keia Teritore i na manawa kupono apau e ikeia ana ka lawa me ke dala iloko o ka waihona. Ke lilo keia bila i kanawai ma keia kau o ka ahaoklo. a ku ka waihona hoonaauao, e hoomamaia ae ana kekahi manao nui iloko o na Hawaii, no ka hoonaauao ana i na opio, ma keia mua aku elike me ia a ke Kalapu Hoeueu līawaii (Hawaiian Civic Club) e hooikaika mai nei ame na ahahui o na kula nui o kakou. Xo na keiki a na Kepani, na Pake, ke pii mahuahua mau nei k 0 lakou heluna maloko oko kakou mau kula, a emi mai na keiki o na lahui e ae; a i wahi e kaana like ia ai keia pono ame keia pomaikai i na keiki o na lahui apau e noho nei maanei. e loaa keia ike i na Ilawaii o keia la, ua hoea mai i ka manawa a lakōu e hooikaika ai i ka lakou mau keiki. e hoomau i ka huli ana i ka naauao maanei nei, no ka hoomahuahua ana aku ia naauao ma na kula o Amerika. —