Ka Nupepa Kuokoa, Volume LXIII, Number 30, 24 Iulai 1924 — HOONANEA NO KA MANAWA. [ARTICLE]

HOONANEA NO KA MANAWA.

MOOLELO KO LONOilAMAKAHIS2 SS AZJZ KAE'AE'A AOHE LUA XA XA HOOPAPA, AME KS KAUA.

MOKUKA IX. vK*k«iSa • Z. P. JL Kawaikaumaiikamakaokaopn») (Hoomauia xuL) a ike ae la na kipi i na lama e » au=, ame na leo hooho, a he!n *ku 2a lakoa (na kipi), i ka nui o r.a laaa paknai, a« Hke me eha kars!i*, a aln»!u Ja. Ī4 (na kipJ), i hala aku ai, V;Vi *k? o me *cna pu*Ji iana; a i heouka k:;;s an» me ko Pupuakea puali, *nr..kila mai la o Tupukea, a emi I f mai la na kipi. I'oko o ia enū hope ana, e hoonkn ana o Lonoikamakahiki rkona puali kaua, a o ka hoor :.ka iho la do ia, a ma ia hoook* ana, hui ae la na puali elua. (- ko Lonoikamakahiki me ko Popu1:ca puali kaua. a pau iho la na | k pi i ka lukuia. a o ke koena, hee j .-ku ]a a uka o Ouli ma Waimea i ua j j»a rei, a lukuia mai la no e kekahi )'<»€ kipi no o Jakou, me ka manao ] o ko Loeoikamakahiki poe -keia e l.oe nei: nolaiia, pau loa ke koeua r- Tia kipi i pakele mai i ke kaua ; n.a Puupa. »iai!a, ma k<"i.i kaua ana, ua kaT'.*īn keīn k.-(ua a Lonoik.-uuakuhiki <-• Puupn: o ia ke kolu o ka Lonoilaaakahiki ]u#ouka kaua ana. Ma i< ao ana ae, i kela po i , >oouka kaua ai ma Puupa, ku'i aku ~.h lono i 'na wahi e ae, aia o Lonoikamakahiki i Puupa; nolaila, ka po? e hoomoana ana ma Ha!e- < »:.*>pnni i Kawaihae, a elike hoi 7> e k3 uiaiiao mua o ka poe e hooeaiīa sna ma Haleokapuni, aolo :kou e pii iluna o ruukohola, aia .- jv.-ke kekahi kanaka o ko Lonoi":airskahiki aoao. alaila piiia o Tuuno ka hai kanaka ana. No ia mea, ua nolio manaolana *3:e- lakou (na kipi) ma ka lakou ; rsrr.o i kuka mua ai. a ua hilinai - a!o lakou nie ka mauao e lanakila s v.a iakou. Va kaulana o Kanaloapulehu he Variaka ikaika. ame Kanaloakuawaiaka, ma kekahi po, hiki aku Ia " Lonoikamakahiki i Kawaihao me V.nsa panli. a o ko Pupuakea puali v -o~. iho ia ae a ma Nakikiaianihau oaiai :a mai. Aka, o Kanaioapuleliu. ike aku ]akcu i ke kaua a Pupuakea, hoo'jra aku īa oia hookahi iau kar,*ka e hele nku e kaua me PupuAka, ia poe kanaka i hoo1 T5:ka aku ai o hele kaua me Puruakea, ma ua po nei, ua hiki ae 'u o Lonoikauiakaiiiki iluna o Puu>:..>;;©]a. la mana?va, o ka hoouka K?i;a iho la no ia. l'aa mai la o Kanaloapulehu ma •i Jima o ke Lonoikamakahiki poe a kuaka\raiea, hee -ksj la oia ne ke koena o na kipi lanakila iho Ja o Lonoikamakahiki vo.~~ō ka ha keia o ka Lonoika- - nkahiki kaua po ana: a ua kapaia kaua rna a Lonoikamakahiki i 7*uuko3io!a o Kawaluna, no ke kaua •. » ana mai o ua o Lonoikamakaliiki z'-a iela hoouka kana ana. Paa iho ln o Kanaloapulehn ia po pepehiia iho la. a kauia aku

la i ke lele. Pela i make ai ka \ ukaua o na kipi. MOKUNA X. K» Ree An& o Kan&loakuak&waiea Me Na Kipi.—Ka Lanakila Ana o Lonoikamakahiki. Mahope iho r ka lanakila a/ia o Lonoikamakahiki i ka hoouka kaua ana ma Puukohola, hee aku la o Kanaloakuakawaiea, ka pukaua nui j koe o na kipi aina; hee aku la n noho iluna o Puainako. (Aia ke!a j \vahi oioina ma ka akau a© o Ka* ] waihae, aneane eha mile mai Ka- ! waihae aku). Ma ua po hoouka kaua la i Puukohola, ma ke kakahiaka ana ae, mahope iho hoi o ka pau ana o ka liai kanaka (Kanaloapulehu) ma Puukohola, ia manawa hoomaka aku la ka Lonoikamakahiki poe kaua e hele; aka, ua hiki mua aku la o | Pupuakea me kana poo kaua i ka I pali o Honokoa, i ka manawa poej leele o ke kakahiaka nui, me ka manao e loaa aku ke pio. , Aka, aole pio i loaa nku; nolaila, hoi hope mai Ia ua o Pupuakea, a loaa o Lonoikamakaliiki e iho wai ana i Pahonu, akahi r.o a hui na puali elua; ka Pupuakea me ka Lonoikamakahiki. Ia manawa kuka ae la lakou i kahi e hele ai. Ma ka manao o Pupuakea laua o Lonoikamakmhiki mauka o Waimea ke pii; a ma ka manao hoi o Hauna ke kahuna, ma Kohala ke hele i Puumaneo e hoonoho ai ke kaua. Nolaila, hoolohe uo o Lonoikamakahiki elike me ka ke kahuna olelo. Ma ia hooliolo ana, hele aku la lakou mai Kawaihae aku, ahiki i ka pali o Honokoa, a kau ma ka ,aoao maluna o Kohalu. la manawa ike aku la o Lonoikamakahiki i ka melieu wawae o na kipi, alaila, hoomaka hou aku 1a ka lanakila e liuli i k' meheu, aia nae e ahu ana na meheu lie nus, ua mae ke pili. Nolaila, hooke-lo aku Ia ko Lonoikamakahiki mau puali ma kahi e meheu ana; aia nae na kipi he nui loa e hoomoana ana ma Puainako. Ike mua mai la nae na kipi i leeia kaua e liele aku ana, alaila, o ka xee aku la no ia ma kela walii kein wahi. Aka nae, mamua o ka pau 0 ka hooholo ana i ka olelo i Puhaukole, ua hoouna mua aku o Pupuakea i ka elele e hele aku e naua 1 ka poe kipi i auhee ai i ke kaua i Puukohola; a ma keia ukali ana a Lonoikamakahiki ma, halawai mua mai la me ka elele i hoounaia aku ai. Olelo mai la ua elele 'a: "Aia ke pio ke auhee la i ke pili." Nolaila, alualu aku la ka ianakila mahope o ke pio, halawai aku la lakou ma Kahaleai o Kahua, a luku aku la o Pupuakea i na kipi. Mai ke pili aku, ahiki ma kahakai, auhee aku la, a puehu liilii aku !a ma o a ma o, a o Kanaloakuakawaiea, holo aku 1a oia a ma ke awa pae waa, a kauoha aku la i na kanaka o uhi iaia i na iliili (pohaku liilii) maluna ona. Aka nae, aole i na!o ua o Kanaloakuakawaiea, hiki e aku o Lonoikamakahiki me kona poe puali, a pepehiia iho la o Kanaloakuakawaiea ma ke awa pa« waa. A ike mai la na kanaka o Hilo, ua make ko lakou alii, hoomaka pu mai la na makaainana maaiuli ona; :i luku aku la k:i lanakila, a pau loa kekahi mau kipi, a o kekahi poe kipi inana aku la. lakou maluna o ke a-a o na kaliakai o Kahua, me he opae la no ka pohaku kahawai; a nolaila, kahea niai la o Pupuakea: Ke hee la ka hoi e hee ai, Ke pio la ka hoi e pio ai, Ka ua pio kipi aina,

Ke inana la ka hoi, Me he opae oehaa la, Iluna o ke a-a haoa, E kala ka hee, TJa kaheawai ke kaua, Jve kaua kuehu one i Kaunooa, Ke kaua po i Puupa, Ke kaua huli moku i Kawaluna, nee honua ke kipi v aina, I ka ehu makani o ka laau, Hai kanaka nae hoi Lono-e, He lanakila-la, Lanakila nae hoi Lono, | E na'lii hanaino o lakou-! j Ua kapaia keia kaua a Lonoikamakahiki, Kaiopae, a nolaila, na | kapaia ka inoa o ia awa pae waa mamuli o ia kaua, a o koua inoa nftu ia ahiki loa i keia la a mau loa aku. Mahope iho o keia pio ana i ko kaua ma Kaiopae, hele aku la ka lanakila ahiki i Kohala. Ia lakou i hiki aku ai, e hoopaa mai ana ke kaua a na kipi ma Hinakahua. (Aole i pau.)