Ka Nupepa Kuokoa, Volume LXII, Number 25, 21 June 1923 — HE LAHUI HOU ANA ANEI KO HAWAII NEI? [ARTICLE]

HE LAHUI HOU ANA ANEI KO HAWAII NEI?

O kn lona ana he laliui hou iloko 0 kekahi aupuni, aole in he niea Hou ma na moolelo oke ao nei. ] keia la he lnliui hou io 110 kai ulu ae makahi 0 ka laliui kuniu 0 Kelemanin. I 11 a la e knulnna nna ke aupuni nui 0 lloma, ua iho mai la he mau kanaka nunui ano ahiu mai ka.Akau mai, a lanakila ae ln innluna o ke hupuni ikaika a mana 0 Homa, i ka makahiki 1400 A. D. Aka, aole no'nae i loihi loa ua'lilo ae la iia poe hihiu nei i lahui nui a naauao i kapaia i keia la ka lahui Keleiiiania. Pela 110 ko Enelani lahui kanalea. tJā pulumiia na īahui muaj a' ua kailiia ae ke aupuui e kekahi laliui mai ka Ilikina mai, a ua nolio loihi lakou me na lahui leumu 0 Enelani, n i keia ln, ua okoa ae ka lahui Enelani niai ka lahui īnua ae. Mamuli o ka ilenika 0 kein ninu lahui hou, ua kailiia ne 0 Sekokia ame lemlani, a i keia la ua kaa mai kein mnu apuni īkaika 0 ke au kaliiko malalo 0 keia laliui hou 0 Eneiani. Pela 110 0 Anieri"ka. He laliui Hikini. I£n Inhui mun nnna i noho kela aina mai ka Akau loa nhiki aleu i ka Hema, aka, i keia la ua komo mni na lahui okoa mai kn Ilikinn mni, a ke ulu ne nei kekahi lnhui nno hou mn kela ainn. Aole kn lahui Amerika e oleloia nei i keia la ho lahui kumu mni, akn, he lahui i ulu ae mnmuli 0 ka hui nna o kekahi mau lahui like olt>, a i keia la uft kapa ia keia lahpi hou ka lahui Amerika. I kinolii nae, ua liele mai kekahi poe Enelani i mpkemake ole i ka hooponopono hoomann Akua nnn 0 ko lakou r ninn, i keia; aii}!t hou, i liiki in- .ko hooniaua i ke -Akuā ka-.lakou,-. i- nynkemake„. ai. Ua nui na kulanak;aulial-e. i ;kukuluia e keia poe. ; - Mah'ope mai un 4tomo iiiai,na laliui okoa aku, 0,. EuPalani iiin KelejpaniA> na Paniolo, Ikaliftj am? v 0 na aupuni ap.%\j o Eu*op.?j -;a >,ua ma,xe, nkp,,ai}|»r§ na kana&a, a ua komo mai hen-mau -lahui-p ; ae mfti

[pEuppa p0,.% i keia' la, nn loa.l i l>e hou. ; no, ioia ainn. O. nia i Ilikini, jjja aeeo aku lakou n i kein manawa ke ,nolio nei ma keka&i.mau j wahi leakiiikahi-wnlp 110. Aka;,-.«n:i 'no keia lahui a k{imu 0 ,ka aihH tfā ke ( uiu, ae- ; iiei, }i- v ks I olelo Ha> ike i ko Inkoii ano,-.nia'iiui ae /; na Ilikini 0 • keia la, mamua o Ahei'nhni.ua Linekona,».^e. :! <Go. makahiki. i kaa- : — • ■ • :( 2s ; o ; ua."il>« kakou, | noīe Ife i,,{ko.m» .niai • iloko 0 Ilawiiii Jtefeahi maū haiieri Ua noho ilio na kaiu\lui. 4 H?wajj 0; Inkou iho, me kn 015 o -lahui,-. ■īiniin- .e |ioqJpli ae i kon/i:.l?oko. 'l 'ka mn-. he niau mnkahiki mnniun aku 0 Uini n Liloa, ua komo īuiii paha j kekahi. s^u Hema | n\ai,; aka, o kn' lahui Poleiiesia 110, j a nole īio i ,ioli -k<\ko cr ,na ! Hawaii. Ua hi<lci no hoi ia x <i?akou 0 keia, la.-kp. hoomnopopo iho, ua,;komo mni 110 kek«hi maTi knpaka j), ; ke aupuni lapana, ke a i 111:1 ka inoa e l:o Kakou ninu 0 ka Nipoa.- Aole ae, i}ka, 0, jwi .j>oe, Kepani no, i^ia 0 . keia la. _ līa nalo aku.,iujfi : in inau koko iike ole, ,a. un nuiu no ka ikaikn o ka pii aua o ke koko Hawaii. 1 ke au niahope, iho 0 Unii, un pae mai la keknhi moku olulo ma Keei, Kona, Hem.i, a u*i oleloia mn lea nioolelo . o ko. kakou nei oina, uā pae ola. mai,. hc kane ame ka wahine, he koikuahine ame kona kaikunane, a ua hoao ae laun me kekahi maū alii 6 Hawaii nei, n ua ulu ae he poe koko hou iloko 0 Hawaii nei, akn, aole no i ikaika ]oa rio ka mea ua uuku no ke kumu 0 keia loli ana. I.lna )a nae mahppe mai 0 ka loaa ana o keia mau Paemoku ia Kapena |Kuke,. ua komo niai la.na kanaka 0 ko na ninn e,' n no keia mau makahiki he 145 mni ia mnnawa mai, ame ke komo ana mai o na koko like ole iloko 0 ka laliui Hawaii, a 0 ka lahui'Hawaii hoi iloko o keta niau lahui hou, ua ike kakoā ,i keia la ma ka helu kanaka, eia'nā koko liapa ke pii mai nei,"a ua kokoke e oi aku mamua 0 na

koko Hawaii piha, 0 ia hoi lie 22,000 a oi na koko piha, a he 18,000 a oi na koko hapa, Mamuli 0 keiiā ulu anh ae 0 keia mau koko like ole iloko 0 ka hina nei, ame ka makehehiia mai 0 nu kaikamahine Hawaii e iīh kauaka 0 ko na aina 0, pela e pii mau ae nei keia koko hou, a he mau makahilei helu wale no koe, e oi ae ana keia koko hou nuunua 0 lee koko kumu. He lahui ikaika «a .kanaka llawaii. He lahui kino kilakiln. Ile lahui koa n wiwo ole. He. ui un wnhine nme na knne. - Me keia mau honiloua makemake nuiia iloko o kekahi lnhui, jjela lt« ulu nnn ne 0 kein lnhui, il6kb o nn maknhiki he loihi wale 0 ko iakou ulu ana maluna 0 ko lakou aina. I keia komo ana nini nne n na koko like 010, un hoomaka ,e emi nno e keln lahui. A ua "hiki.no e ikeia aku ke kuimi nui o keia .emi hileiwawe 'nnn, 0 ia 110 komo aiia ,niai u nn mn'i hou nno like ole i knmnnina ole i na kannkn IlawniL He mau ma'i i ike ole ia mnnma 0 ko lnkou noho hooknhi nnn. "Un ike ole ko Inkou mnu ki'llo i ke pnle nnn nkn i ka ilaiikn o ]cri;i m;Ju ma'i, n no kein iknika' ole' 0 ke 'kino ,i ke pale ana aku i na ma 'i hou i knmnninn ole i ko lakou īiinu kint», pela i hiki ole ni' e Innnlnln ko Inkou mnu kino' nūnui, ikaikn, ke paie aku i kein mhu ma'i. Aole kei» hiki ole e'pnle nku i keia mau mn'i, ninmuli 0 ka ikaika ole 0 na kino, nole loa, ;lka, 110 ka malihini 0 kn mn'i un ike ole nn kannkn, n un hiki ole e loaa na lnnu e pnle aku ni: O kn noho pelnpela ana 0 kekahi inau laliui 1 knmanina ia lakou no keknhi hmu majihliiki loilii. Aole poin lea noho ana 0 ke knnnkn Hnwnii iio keknhi mau maknhiki loihi wnle. Un moe wale lakou iloko 0 na hnle e pale wale ann 110 i kn ua nine ka makani. I T a noh'o lnkou iloko 6 ke en mnikni, e ni ann i nn ni mnikni. mc kn Inwn pono 0 ke kino nie keia mau mea. He kakaikahi wale na nno ma'i i lona in lakou, n no kein mnu mn'i knkniknlii, un lnwn ioa lakou nie nn lnnu e hoopau nku ni 1 keln ninu mn'i. A mnniuli o kein' nele i na nia'i nana e ho'oemi. mai. i ka iknikn 0 ke koko, pela i nlu ae ni keia lnhui me kn ikaika o ke kino, ame ka ' nunui j 0 'na 'kiiio. Tn i.:ak<>u e na knnakn 0 kein ln j e huli nku ni n nnna i ka iknikn io o kein koko_ Hatvnii; e -liuli iho e ike i nn hana-a na he koko I Ha'wnii keknhi iloko 0 lnkoul Mn kā nn, he 'koiki koko H.'iwnii "ka I '01, n ke pii' mni nei no na keiki ] koko -Hnwaii mn nn nno liooiknikn j ki'no like' ole he nui wald i komo mfrt i 6 kakou i lctia mau māknhiki lie '145. Aole ano pnnni i komo ole aku lia knnnka Hawnii i ike ia ko lakou hoike atia mni i 1:6 Inkoii iknilea nme ko hikou 'oi nnh ne mnmun 0 kekahi mnu lniiui oko:t" nku. Aole na kakou keia mau pnnni like ole e lāwelnwein 11 ei 1 keia m?iu ln, nlen, na lakou nlni, nkn iinej un oi āfe na keiki Hnwnii in« kein mnu 111 en like ole. Ke hoiniāi'nei keia mnu men npn'u, i pololei'io 011:1 inea e ikeiā nku Jvei. He'lnhui iknika kh hihui Ila"Wnii.' ' I ka nnnii ana nku i nn keiki e ulu ne iiei,"me kn mnlnnin mnikai •hl'eiii, ktwa. pono ole i ka ni i keknhi mnuawa, akn, nne ke mnikni nei 110 ke ola kino nme ka iknika ki«<V. Aole pnhn hcr lahui j imi rhnirt ka lahui Hawnii. j nle.'i,- 0 ~na ' k'annkn nne e olk mini nvi i inu nui mni ko l'akou wa kamalii mai ; ahiki 110 i keia ln, eia nq kekahi poe, me na kino maikni. j O koia honilona apnn, he mau mea 0 hooia māi ann i ke'-knmnhaO o ke -1:1110 o-na kp.nnka Hawnii. Aole pnha he lalnu i mni il«k6 3tf?i o Hawnii -i loaa ole ke keiki itie kekn'hi IlnWaii. M;i kn aoao p!|h:i- 0' ka wnhine, a i ole mn ka a«no; pnhn o ke kane. Un *hiki ia>.'k.ikou e ike nku i ke koko Peleknoe niē ke koko Ilnwnii. Un ■hiki in knkou e ike i ke koko Kelemania rte ke koleo IlawniL Ua lona pu 110 toi ke koko Palnni me ke koko Hnwnii. ~; K « Pnniolo me Hnwaik Ke Pukiki me Hawnii. Ka Pake nie Hnwaii. r Ke Kepnni ine Hawnii. A pela nku me na Inhui e npnu 0 Haw.iii nei. Ua loaa na koko hui me na. Pilipino, ke Kili- • pnki, anw na Inhui apnū i komo mai 1 Hawaii nei. Aka, ke ulu ae nei keia poe koko hapa a pela wale nku ma ,ke afto li-e.: poe., koko' hou nou e Hwaii. Ma.'ka 4 nana akti, ua lilo keknhi mnu-'hui ana i : mea hoonaw«liwali m«i - i -k-o -koko Hawaii, a o kekalii no hoi, ua hooikaikaia āe. Aka aole e hilti ia kakou ke alo ae, ein k uelu ae nei, a iloko 0 na maknhiki pokole wale no mai keia la aku e lilo ana ka hapanui 0. na koko Hawaii 0 kakou i mea hnpa wale no, a ma kekahi hoi ua emi iho mālalo 0 ka liāpa. I ka loaa ana o keia lahui hou e ulu mai ana ma keia hope aku, aole paha ha ma ke ao nei i

hiki e loaa keia mau koko hapa like ole nw HawiU« ana la ka hopoua 0 ke koko Hawaii E naipwnie jrku, ana -anei ? Mn ka nana iHī>'l keia la, aole he pnne e ae, hookahi walo 110, -*e «alpwale io «Jtu apa .ljo ka ikeia.' aau 0 kekahi koko Havrxū piha ma Hawaii nei, aka, e ulō ae ana he lahui hou. A 0 keia 'lahui hou, hēalia Ana la ke koko o\ aku i Ile mc;v hiki waie keia e paneia, o ia 110 keia, 0 ka ,lahui e kouio nui mhl ■nnh e* hui'me-nn wahine Hawaii. 1 keia l;io ke koko keokeo ka oi e _ jiui. nei'nie'ke koko Ilnwaii, a o'ka Pake mni' mahope, a iua aole kakou e hoomnopopo e oi'nku nn.u ke koko Pilipino mnmuu 0 keia mnu koko ae la mamun. Ua ike kakou i.ke koko keokeo. Uā hoea mai "koia ma kn aono Akn.u 0 Asin, ā up pnl,ihn n« nm ka Akau 0 Eui-opn, n. 1 keia ln, eih k<jla' koko ma Ām'e'rika, Auselelalin, Xukilāni, a iiiiā na ninn like ole he nui wale, i ike ole ia ke koko keOkeo niamua. Ke ulu nui ne nei keia Inhui, a ua'lilo .110 hoi i Inhui mnii'a nui ma ka hohua: nei. lle oinio 110 0 kn laliui ;li. baraynu, ulaula palin hoi mn kekahi ol'elo ana, kn oi 0 ka nui ma ka honua nei i keia ln. 0 Inia me koiia mau 300,000,000 0 Kina inai"nie koiin 111:11: milionn nole phha i enii iho mnlālo 0 400,00000(T, o lapana'me "koiia mnū 5t5,000,(!00, a ūa lele nku i Nukilnni i nn Maoii, ka poe Tnliiki hme Hftwnii nei. d keia ili ka oi akū nkn, ke noho n.k-u nei hae ka poe 0 Inin imnlalo 0 Enelnni. O Nukilnni lioi nialnlo no 0 Enelnni. O ka Inhui Arabin, he Inhui ili ulnuln 110, i like jpu me ko ka pOe Inia. O ka poe 0 Kiha anie lapnnn, un like lakou. A ua 'nne like 110 hoi me kn poe 0 nn Mokupuiii Male, na Pilipine ame ka poe Java. Ua liiki ia kn--1 kou e ihe iho, ua nnenne e hooknhi hapa 0 na kaimka mn ke no nei, ma ka aoao 0 ka poe ili ulaula. Aka nae, eia keia ili ke noho aīeu nei malnlo o ka malumnlu o kn ili keokeo. Aole pnha ma ke nno elike me ko Inia nolio nnn malnlo 0 Enelani, nka, aole nne u liiki. in kakoū e 'mnnno iho un mii ne leo lnkou iknikn nme ko lakou nnauno ni.'imua 0 Kc koko keokeo. Me kein innu niea r iinua o ike mai I;i k'nk'ou, ei.i ka lahui Hnwnii, no Inkoū hoi kein mnu Pnemoku i n;t hnneri mnknhiki loihi i hnln nkn, n 1 noho hooknhi iho 110 lnkou ilio •iloko 0 kela mnu makahiki, i keia ln, ke koino 111:11 nei na koko okoa nkn, n ke hoonnlownlein nku nei ke Ivoko kumu 0 kein ninu paemoku. E hoomnopopo mni knkōu nn knnaka Hawnii i keia mnu kumu niu. hui e hoololiia nei ko knkou koko, m:Vi kn pilm, i na maknhiki pokole wnle no he 1-15, un komoia mai In nae e na koko okon n un loli ne lā, ā ina e mau io ann, n mn kn nann nku, aole.he nlnnui okon ne n knkou e manno.nku ni, e nnlownle nnn a ma kahi 0 kein leoko, e ulu no nna he Inhui hou, me ke koko okon nku mai ke koko mni 0 ha knnnkn kiiinu o kein ainn. He 111 ea nno nui keia i ka ,mn 11:10 nnn 0 keknhi poe Hawnii e nnnn ann i keia ninnu. Aole pnha e liiki nnyi in knkou e pnle nku i keia lilo nnn o ke koko' Ilnwnii i okōn nku. Un ulu ne ka kakon niHu k;rikaninh s ne; me ka nani. anie ka makemnkein mni e na knne 3 ōkoa nku ke koko mni ko knkou nkū. Ua ulu ne "no' iioi nn keikikhne mr ka mnikni 0 ko Inkou unnninn, n na meoin mni In no hoi e n:i lioko okon 'nku, a nn lilo kein īi!o nna i men e o"£fta ne ni ke koko 0 ke keiki e linnnu mai ann. Aole paha lie lahui mnre mnwnhp nku 0 ko Inkou koko ponōi iho elike n)e nn Hnwnii. Un loihi no lea noho ana 0 'nn ili keokeo ma Amerlka, nkn, aole nne i like mni kn nui o nn "koko hnpa mn in ninn elike me Hnwnii nei. O ia hoi nole 110 i mnkemnke uni in nn kniknmnhine 0 Xukilnni, n* Mnori, nK nnu hoi ou e ke knnaka Hawnii, ua lilee no kn mnkemnkeia o kolnila mnu knikamahine/ me kn mākemakeia 0 ko lakoe mau hoahnnnu "ina Hnwnii nei. O ia hookalii no ma Tnhiki, ame na «ina i ano like me ko Hawaii nei. O ke nui pahn o kein nn^ lowalo koke 9 kumn ina keia man wahi, o ia no k a nuku no 0 ia lahui kanaka. Aka, ma waho ae o kein knmu, 0 ka «wikai P ka nanaina kannka: Hawmii ka ui o na kalkamahine, k<s knhi kumu nui nnna i { ka makemake •*** 4c flJa ka keokeo 0 hui me na Hawaii. ~, 0 ka mea . nui .kal^iu ike iho āi,' e palowale ana keia koko 0 kakou, a e ulu 'ae ana he lahui hou ma Hawaii nei, a lakoū Pāha e olelo iho ai, he ppe Hawaii lakou, a o ko )nkōu mau kupuna na kanaka kumu 0 ke',a niau Paemoku. I ka kakou Hoololie ana akn 1 kela ma « olelo, e lilo an a i TOea kohuole ia kakou. Aka, oia akū ana ka hopena. Ae, aloha wale no.