Ka Nupepa Kuokoa, Volume LVIII, Number 31, 30 Iulai 1920 — Ka Lahui Maori o Nu Kilani, he Poe Mamo Lakou no ka Lahui Hawaii. [ARTICLE]

Ka Lahui Maori o Nu Kilani, he Poe Mamo Lakou no ka Lahui Hawaii.

*l S>!irm(rn Hanohano, Kaj.i*nft a i\ Anoai a nui:—Manmli o ko'u :ii.» iho i kekahi mau mea <• j>iJi ana K••;.i i/iiiu: kanaka o Nu Kilnni, i ka:ur. :if A!aori, maloko <1 na kol.imu o •f.i udp.'-pn, ke Kilohana l'ookela no ka i Hiiwaii, i kakauia e Mr. ('. W. K:ni;»-v. \iu lilo ia mau manao ame n:i h.x.ia mai ka waha ponoi mai 0 kii*. ni.'iu mulihini Maori, e noho pu iK-i ;.riK.<»u i keia mau la, i mea naua ej i.oai:» !f!; 1 i ka hiamoe paiaka o Hawaii i i k<»na Mookiuiuhau ponoi, i ka-1 •.* KI'VH ! I.IPO: akn, ehir I» ilāko] »<tiioi i !cei.i Ja, i ii:t>~ powehi* : ;i!.j i kr»«a mooielo mi»x kona mou j mai; :i oi.<ī. al.i ma ko kakou' • "īko*i u i;a hooia a*na aku i j;.- mai Q»WOU akil '

V,' * ; nei ko lakou niau kupuua, elike mp ki niookUauhau i liaiia mai ia lakou m.ii kekahi hanaunn a i k.ekahi liauauna ahiki mai ia Inkou i keia la. Mpmuli o ka mnnaoio hoomana \fore- : mo?ia i a-'oia a-ku ia lakou, ua paa krt manao e hele mai keia poe malihini Maori no Hawaii nei ,e komo i ka Halelaa i kukulnia ma Laie: a ia wa 1 no, aole i nele ka u!u ae o-na maiiao 1 ulumahiehie o ka hauoli nui iloko o lai kou apau, no ka ike kumaka aaa i ka lainahunau o ko lakou mau kupuna mua ] Joa; i a 'oia aku ia lakou, «Ukp mo' ka :moo!elo a iuookuauhau hoi n lakou e paa i nei i keia ia, o Ptma (k ) ainp lie'ina ; (k), ko iakou mau kupana inun loa, rnrii HaWaii aku nei.

Ka Mookuauhau o Hawaii Nel no Piuia (k) ame He'ina (k). Hc r«ookahi oKioieio mai ka»hooiftafca'ana iti«i o ke KumuEpo ahiki ia WoVefl " ' amL- P.i},a f« i eliki' me kfliii-malalo nei': Wahine. Keiki. •'• :■(■ < iW Pap.n (V; Iloohokukalnni (w) rtalrfa (k) . "" . ('k) Hinamanouluae (w) Waia (k) Hnh»ne % (w) "" Hinanalo (k) !' a nilo (ki Haunuu (w) N'auakahiili (k) ■ h !,:• A."< 'iili ( k < Haulani (w) Waiīoa.(k) » i; .i Ce.) Hikawaopnanea (w) Ki'o (k) }: . * . Kamole (w) 0!e (k) 'i. • k • llu'i (,wj Puj»ue (k) i' .. . tki Kamahele (w) Mana)<u (k) \lmimVu (kj Hikohuale (w) Kahi-ko (kj K:i. ( . a !k} Kaea (w) Luanuu (k) 1 .«««•«.1 tk 1 Kawaomankelh 1 (wj Kii (k) K. i : Uinakouili (w) (l T lti) (k) (Nanaulu) (k) ī*'v; ...1 Kapunuu (w) (Xana) (k) (Kapulani) (N'anaie) k) ii:i >■ -i.) Kahaumokuleia" (w) NanailKni (k) \':i:,.-ii:ini ik! Hinakina'u (w) Waikulani (k) 'V.-:/:!ain <k) Kekauilani (w) Kuheleimoana (k) iiiioai!.'; »'!»') Mapuiiaāala (w) Konohiki (k) Kjn..».iki Hikaululena (w) Wawena (k) 'kV'aw»-na (k"> iiinainahuia (w) Akalana- (k) -Vv.!iiu» (k) Hinnkawe'a* (w) (Ma'ui-mua) (k) (.Vfa 'ui-hope) (k) (Ma'ui) Kiikii (k) (Ma'ui Akal.ina) (k)

O i;eia ohann Ma'ui a Aknlann, ka! i. o i:a lakou i hnnai ia- Piinoe ka lllua j ;.nj.f» o na- moku, i ka niakau en, i! o Manai .'i-knlani. He Una (pa-! t :i > o kt- kuii r» ka honu N uimae'.i- . i. k;-kahi o na honhannu o Hinakiv ;t. ».e ke aho lino pnwa'Hi hoolnii (

> kapnia o Knulnw'ena, n liiokn mamuli o jka hookuii m na kaikuaann, He uui na ! mea pono e ikeia iloko o ka mooleio « ; keia poe keiki; akn, nole no lakou ki; ' a» o keia hōonohonoHo ana, no ka nee : ann no in ahiki in Piina arfie Ile'mn, na t kupuna o keia Lnhui Maori.

• -.:<<iaina kaulann a M'a'ui-Akalālia, i >.f -'ui Akalana Ck ) Hinakealohaila (w) Nnnamaoa (k) Naiiaumon (k) Hinakapa'ikua (w) Nanakulei (k) Nanakulei (k) Kahaukuhonua (w) Nanamaoko (k) Nanamaoko (k) Kahikiokalani (w) HHeipawa (k) H*»lei)>awa (k) KookooKumailanl (w) Hulurtiftn6ilani (k) I?ahimnnailani (ki Hinamaikalani (w) (Puna) (k) (He'mn) (k)

Ano. ufl hiki m:ii la i knhi o nn kairkfi n<* hiua nn inoa i pan mfi ka ho> i k.iauhau a keia lahui kanakn Ma.i'i, <»::! n Puna <k) ame He'ma (k), a i

: i»u hoi i?oko o ko kakou mookunu;i:>n • h-ukeia ae la. Eia iloko o ko i; :ii:<>u mookuauhau, ua hoikeia, ōa noho :iku no o Punn i kan?l Wahitfe, a hwiwi? mai na kelkikane ehiku; a pela o H-'ma, ua noho lioao no oia i kana v ah : rie, a hanau mai na keikikane elua, . i.i o Laka ame Wahieloa. M i ka moolelo o He'ma, oia ka men i knnaka mua loa i Hiki i Xu Kilai:n nn mnopuna Maori a kakdu 3' ;. •)»» nt:ti nei a hehi na kapufii\frri\frat i i ajn:i o na kupnna, elike me' ka iftea i i a akii ia lakou niai ke kumu m?i o k.i '.a .nii uoho lahui ana; a na keia mooa He'inn e hoike mai, aole lakou i ]■•• (.'lipilikann u awaawainn; nk«, mai- ■ -k.« :ikn o kon poli, kon aa, kou ewe,k • ! '.-iko e Hawaiiloa (Hawaii-imii'oa) : l'i'-k.i nku ai keia lahui, lie lahui koko mai i.i iinkou aku ko lnk'ou ku••una. Air> un paha he niau like ole niawAena r. Ā-.i k:ikou mnokuniihau ame ka lnkou; i- .*» na«\ o ko lakou hookurtiu kuauhiin, He'ina aku ia ame Puna, kona kalku:iii»i ame na keiki a Puna. Ma-.

loko o ka moolelo o Aukelenuiaiku. ame kona mau kaikuaana, o Ankelenuiaikn Ka elua o na kanaka i liPhi i ka lepo o Kn Kilani nu* ke kino oJa; oiai kona mau kaikuaan-a, ua pau i kn. make i •ka na ana e kaua ia Namakaoknha'i (w), ke kino kanakn hookahi e noho ana me ke kapu nkua nme kn mann akua iluna o kn nina i knpaia o Holaniku, elike me keia mau lalnni niele malalo iho:

Nana ia Holaniku, kilohi'a i ku, o tVakea, I ke ake o Laiikapnlili, Me ke kalo o Lauknpalala,. Tre maka in no Lnaipo-e, O'kanaka o kn Nuupuie, o knnnkn o ka Halehiwa, Oloko 'O Mana. ka moo nui, I ka hina kii o Halon, oi-n-i-e, pnha ln Kc pu'ha ln i.ka' makemake i—no, A'hiki mai ka ole, ole ho-i-e.

Mip ka lann nui o ka nianno, e panāi aku i k-a moolelo o H'ma mnhope o keiai Me ka anoni nui ia oe <: ke kapena ame kou m'au aliimoku, no ka 'u wahi puolo i nn pua Maori a kakou.

SAM 'L K. KKKOOWAIOWATUATT, 23.'i2 Liko Lane, Pauoa Hond. lulai 21, 1920.