Ka Nupepa Kuokoa, Volume LVII, Number 9, 28 February 1919 — NUI KA HAUOLI I NA HANA KEAKA A NA HUI MALU Huliamahi ko ke Kulanakauhale Nei Poe e Ike i na Hana Pahele Noonoo KU I KE OHOHIA ME KA NANI NA HOIKEIKE APAU Piha Mau na Po Apau Ekolu me ka Pau Ole no o na Manao Hoohihi o ka Lehulehu [ARTICLE]

NUI KA HAUOLI I NA HANA KEAKA A NA HUI MALU

Huliamahi ko ke Kulanakauhale Nei Poe e Ike i na Hana Pahele Noonoo

KU I KE OHOHIA ME KA NANI NA HOIKEIKE APAU

Piha Mau na Po Apau Ekolu me ka Pau Ole no o na Manao Hoohihi o ka Lehulehu

\,, ka inanawa niua loa i hoopihaia •ii k" ke kulaoakauhalo nei poe me na i iii.'ilihini ia lakou, iloko o na po , «»|;i. a im hui uialu i hoikeike ac ai i mau hana Uoohauoli, inai ka j... :nai o k:t I J oaha, Rku nei o ;:i j.ulf- i iiala, n pau ma ka po o ka I'u.min., ine ka holopono loa o na mea i hoolalaia, a i lawelaweia e ua l.iln <> ka hui inalu, ame ko lakou mau k<.ku:i. Ma ka po o ka Poaha, ua hele na n.'nnui a piha i na kanaka, no ka makaikai ann i na hoa o Da hui malu ma 1..- ka 'ihuaka 'i, me ko lakou mau lole iiouiiiakeaka. a ma na auo hoi e hikij ».U- ni i kekahi ke uumi iho i kona aka. ilakalia 110 a komo ka iiuakai iluko .. kahi i honkaawaleia, ma ka aoao ma Waikiki o ka halekoa, o ka wa ia i )ifle ni ko puka a hookeke i na kauakn. uo ke ake e komo iloko, a e ike i n:i i.nna hoikeike, nme na mea kuai, o k»" ar-t im; pomaikai, ma kela anie keik uaiii: a m.' na mea i u,a'hiki J iHs»r or'it ewa.m* kani poe i koino ma kela po. Na Hana Keaka Ma ka hbftt b4ttlu pOnoi o kela po i hoi.niaka ai na hana keaka, ma ka holo inil o ka halekoa maluna, ua hele oloko «. kHa holo a piha i na kanaka, me ka l*iaa ōh* ho mau wahi no kekahi poe v nolio ai, a ma ke ano nui ke olelo ae, lio ku i ka nnni na mea apau i hoikeikein mai, me kn pot' hulahula, na keiki hooikaika kino, ame /ia haim keaka amo hoomakeaka he nui. Ma na aoao hoi o ka halekoa, a iloko pon<»i ilio o ke kino o ka hale, A mawain» o kt* nlanui, ma kahi i pa-kuia, o ikoia ana ua koena like ole i hookaawflj«»ia no ka hulahula, ka hula .Ilawaii, ke kiionioni, na meakuai no hoi o keia a;iK' koia ano, na liana piliwaiwai, me k:< hiki ole r kekahi ke a)o ae, mai ke kiola ana aku i kaua niau (lala, une ka manao e loaa mai he mau pomaikai iaia. Iloko o kela mau po eko?u, o ka maiaina mau ia ana o na hana hoikeike j a na hui maiu o keia kulanakauhale, ua hele wale no a piha'i ka poe makaikai, aole he wahi o na hana hoikeike i uele i ka j»iha i na kanaka, a e ikeia ana na \»i\a «iala iloko o ka lima o kela ;uiie koia, e hoike mai ana ia hiona i ka lu ia una o na «lala, me he mea liili' )a. i wahi e lilo mai ai keka.hi mau mea kua», a e ike aku a? paha i kekahi mau hana hoikeike. l"a nui no na hoolilo o na hui malu, ma ka hoala ana ae i kela hana. aka nae. ua papalua aku l<a nui o ua lona, oliko me ua mea i hoomāopopoia, mainuli o ka pihß hookeke maoli o na kanaka i kela ame keia pO. +++