Ka Nupepa Kuokoa, Volume LIV, Number 39, 29 September 1916 — NUI KA POE I HOOPAA NO KE KOHO BALOKA. [ARTICLE]

NUI KA POE I HOOPAA NO KE KOHO BALOKA.

Ma }ta paa ana o ka buWe hoopaa inoa (» ko noe kupono i ke koho haloka o ka Mokupuni o Oaliu nei, ma ka hora nmi-kumamalua, o ka aku la.o ka Poalua i ua hiki aku ka nui o na mana koho, e koho alni ai ma ke koHo haloka o ka la 7 ae nei o Okatoba, ma ' ♦ kahi o ka 10,570. Ma o kela mau huahelu la i loaa mai ai ka ike i ka oi loa aku o na mana koho i keia makahiki, mamua o ka ma* nawa aku nei i hala, a he nui no hoi ka poe hou i hoopaa i ko lakou mau inola ; , no ke koho baloka aku, iwaena o ka poe opio. O ka heluna nui o na mana koho iloko o ka 1914 ka Mokupuni o Oahu nei, ua hiki aku ma kahi o ka 9898, nolaila o ka oi ae iloko o keia makahiki, aia ma kahi o ka ehiku hanqri msj,u mft; pa koho a oi aku. Ma ka olelo a na kakauolelo oloko o ke keena hoopaa inoa, o ka nui o ka poe i hoopaa ae i ko lakou jnau inoa, lie poe malihini, mai na mokupuni mawaho o Oahu nei, a mai Ameiika mai; 0 ka hapanui nae o keia poe, he poe opiopio; he kakaikahi loa na kanaka Hawaii.

Ma keia hoopaa inon ana lie heluna jiui o na Kepani opio i hoea ae 1 ke keena. o ke Kakauolelo Ka\ana a o ka, helnna i hoomaopopoia no keia makahiki e hoea aku ana ka nui o na Kepa ni kolio baloka, ma kahi o ka hookahi haneri. He heluna nui ka o na haole opio i hoea ae no ka hoopaa ana i ko lakou mau inōa, me ka hoike okoa ana aku i ko lakou makemake e koho ia Hughes i keia kau, aka ua hoikeia, mai nae ia lakou, aole o lakou 'kuleana e koho ai i nn moho peresidena, no ka mea no na koho kuloko wale no ko lakou kuleana aku ai.