Ka Nupepa Kuokoa, Volume LIV, Number 13, 31 March 1916 — NA LONO LIKE OLE E PILI ANA I KE KAUA MA EUROPA [ARTICLE]

NA LONO LIKE OLE E PILI ANA I KE KAUA MA EUROPA

Elua ame Hapa Miliona Koa Eukini i Poino NEW YO.RK, Mar. 24.—1 kulike ai me ka hoike a kekalii Kiu oua iiu|iei».'i o Petrograd o ka hoolaha aua ae maanei ma kekalii manawa i liala ilio uei, 0 ka huiua nui ka o na kon J?ukhii i poiuo ma ke kaua aua ine na Keleniar.ia, Auseturia ame Tureke lie 2,542,639 1 make, hoeha!a a i nalowale. Aole hoike i hoolahaia ae e ke kuhina kaua maloko o Rus:a, wahi ana, aka nae, ma o kana nuj)epa la i loaa niai ai iaia na kope me ka malu loa ka papahelu a ke kuhina kaua e pili ana i na koa o liusia i poino. Heluia na Wahinekanemake Ma kei Kaukani LO.\DON, Mar. 24. —I kulike ai me na huahelu i hoolahaia ae ma ke akea ma ka la i nehinei e ka aha kukakuka ma-lu Pelekane, ahiki mai i keia la lie 41,ō90 mau wahine kanemake a na koa i hoikeia mai. He ewalu kaukani mau waliinekanemake a na luina i make i ke kaua i hoomaopopoia. Helu Hou na Maiuu o ka Bea Rukini LONDON, Mar, 24. — na Kukini i ke kaua me ka hahana loa, me ka nana ole i ka olelo a na K.elemania no ko lakou hookuemi hope mau ia aku elike me ia i hoolaliaia ae ma ke keena kaua Kelemania. Ua hoopukaia ae e ke kuhina kaua Kukini he hoolaha ma Petrograd e pili aua no ka lilo pio ana aku i na koa Kukini 1000 a oi koa Keleinania eha ole ma ke kahua kaua me ka hoauheeia mai o na koa Kelonmnia mai na laina auwaha mai ekolu. He mau kakini pu mikini i lilo pu aku i na koa Kukini. Ma* ka olelo a ka poe i ikemaka a na aupuni i komo ole i ke kaua, ua oi aku ka lawa kupono o ka hoolakoia ana o na koa Rukini no ke kaua no keia mua &ku mamua o ka in&nawa i ala ae ai ke kaua; Ua nui'. a lawa na pu kunialii, na ua lako kaua e ae i hoounaia aku no na kahua kaua liko ole kahi a na koa Eukini e leaua mai la, he mau kaaahi i piha me na lako kaua lea i lioounaia akn i kela ame keia mahina, a ma ka oleloia i keia manawa aohe aupuni e ae e kaua mai nei i keia la i oi aku ka lako nie na mea kaua mamua o T?usia. Hahana ke Kaua mn na Pu Kuniahi Ke .hoomaka hou mai la īia Kelemania malalo o ke alakai ana a ke Keikialii ,e ki poka pa-hu me ka weliweli iraluna o na laina a na koa Palani ma Bethineourt ame na papu ma Le Home Mort. Ma ka olelo a na aliikoa ma Parisa he lūohiona hoike mua niai keia

I 110 ka ke Keikialii }iool;)l/< ana, e liooivnn mai i koUnhi pnalileoa helewawao nui hou i ka wa e pnu pono ai ka liooI makaukau ana i na pualikoa j>ukaa. 0 na wnhi apau i lilo aku ai i na Keleniania ma na wahi e hoopuni mai ana.ia Venlun ua loaa alui mamuli o ka hoohanaia ana o ke ahi wai i kiia niiii kokaiū pu inikini inai nana. e hoolelehune mai i ka wai ahi mahina o na auwaha o na koa Palani a ]»apaa ka ili o na koa PalAni. Ma ka halawai ana a ke komitē o ka oiliana koa maloko o, Pa'visa ma ka po i hala ua hooholo lakou e hanaia Jiekalii mikini nana e hoolele aku i ka waiahi elike me ka mikini i hoohanaia i mai e na Kenera)a Kelkmania. O k« ano o ka hana e hoopakele ai ame ka I panai ana akii ia ano p ke kaua ana. ka mea i hoolalaia. Ko Berlin Manaoiana E hoakaka ana ka lono mai Berlin mai no ke kaua ma Verdun he manaolana ko Kelemania e lanakila ana oia malui'a 0 na papu a na Palani, ā e loaa anh ia lakou ke alahele e hiki. mai ai i Parisa ame ka hoopau kokeia 0 ke kaua. Ma ka olelo a na kenerala 0 na hoomaha liilii ia ana 0 ke. kaua ma Ver<Hin 0 kekahi hap-a ia 0 ka hana i hoolalaia no na kaua.mahope aku e hoolilo i na papu ikaika i mea ole, a 0 na kaua e hooukaia mai ana i.manaoia no ke ka'i ana mai no ia,e lilo.pio aku 0 Verdun iloko 0 ka manawa pokole. Na Pu Nunui Mamua mai o Verdim LONDOX, Mar. 26.- —Aohe mau hana hoao hou a na Kelemania e kaua mai ia Verdun me na koa helewawae, aka nae, 0 ke kaua me na pu kuniahi nia na wahi apau ma ke alo aku 0 Verdun ka' 01 aku 0 ka hahana. Ua»liJo na poka pa-hu a na Kelemania i haule mai ai iloko 0 kahi kulanakauhale 0 Verdun i kumu eaae ai o Kekahi mau ahi lehulehu. - Hh kde'vn l nra i<n ke kuhina kaua mni Parisa 7nai ke hoike ana o na pu kui.iah: a t:a K?elemania nia ke komohaua ae 0 Meuse lta oi aku 0 ka hoohar.aia a maloko hoi o lea Arg6nne h>i mau kaua hahana loa ka i hooūkaia. Ma ka h'ema mai 0 Dvinsk elike me ka loiio i.loaa mai, ua hoonuw mai na Kukini i lea lakou lele kaua ana, me. ka lilo nu a"ku ia lakou 0 kekahi.mau wahi lillii. Mā ka hoike thai Berlin mai aohe hoakaka e'.pili ana i ka lanakila ana 0 na Rukini ma ka lakou hoike ua hoauheeia aku na Knkini. Lanak'la Hou na Eukini PETROGRAD, Mar. 26.—He hoike

na ko kaua no ke kavia-ma ka

akau loa ka i hoopukaia ae ma"Va po i haia, ke hoakaka ana nialoko -e ia hoike 0 na pu kuniahi anie na pu fa;fe]A ma Rign ka oi aku 0 ka hoohanaia iiia na aoao elua ine ka loaa ole nae ō kekahi hopena pomaikai, oiai hoi ma ka mahele o Jaeobsta<l ke hoomau mai la na Rukini i ka lakou lele kaua ana me ka loaa inau 0 ka lanakila ia lakou. Ma ( keia mahele 0 ke kahua, ua ka'i mai na Rukini me ke kaua ana mawaena mai 0 kekahi mau laina auwaha a hoea mai la i ke kahua i' hoopuniia me na papu mamua aku 0 kahi kulaaakaiu hale 0.. I/epuyn, „me ka nana ole i ka lele kaua mau aku'a na Kelemania me ka puahi nui. Ma Widzy, me ka nana ole i ke kiia aku 0 na pu mikini he nui e na Kelemania, ua ka'i māi la na Rukini imua mawaena mai o na laina koa Kelemania ame na pii miklni e hou ana ma 0 a maanei me ka lakou inau elau pu i na Kelemania i auhee ole. Ma keia kaua Bna i hoohana ai na Kelemania i na poka pahu. I ka ikp ana 0 na Keleinama he wa kupono loa ia oiai ka hau e haule mai āna ua hoao hou aku la lakou e hana hou i na auwaha a lakou i hooliloia l mēa ole e na pu kuniahi a na Rukini. Ua ike e ia mai nae e na Rukini kipu ia manao 0 lakou, oia ka wa i alapin£ mai ai ke kiia {yia 0 na pu e na Rukini a hoopau kokeia ka hana ana a na Kelemania. Hakaka me ka Mokukaua i Hoano-ela LONPON, Mar«^26 —Ma kek'a"hi kaua mawaena o kek,ahi mau mokukaua maloko o ke Kai Akau ma ka la 29 o Feb., a i lioolaha kokeia ad nei e ka aha kaua mipana he moku Kelemania hoopoino i na moku kalepa, ka i hoao e holo i pakele mai na mokukaua Pelekane aku elike me ka hana ana a ka mokukaua Moewe ka i alualuia aku a hoopiholpia. 0 ka mokuahi Grief keia i hoano e ai iaia iho ma ke ano e manaoia aku ai hē moku Norewai. Ua alualuia aku oia a loaa e ka moku Pelekane Alcantara 1 hoololiia i. mokukaua a hooukaia ke kaua. He 74 mau kanaka o ka moku Pelekane i make a i eha mamua 0 ka hoohamauia ana aku 0 na pu a ka moku Keleniania. Alaila hookokoke aku ia ka moku Pelekane no ka hoopiholo āna' i ka moku Kelemania me ke topido. Mailoko mai o na luina Kelemania he 300 he 120 wale no i hoopakeleia a i lilo i mau paahao. Ku i ka Weliweli ke Ka.ua ma Verdun PARIS, Mar. 27.—Ma na kahua kaua |

a elua, ma ka hikina a ma ke komohaua hoomauia ke kaua me ka hahana loa ma ka la i nehinei a po, elike me ka hoike a ke kuhina kaua i hoolahaia ae ma ka po i hala. Ma na wahi e hoopuni ana i ka Verilun, kahi a kc Keikialii hooilina kalaunu o ka hoao ana he mahina ae nei i oi e oki mai i ka laina pale a na koa Palani a kaawale, ua hoomauia mai ke kiia ana o r.a pu kuniahi me ka hoomaha ole. No na manawa lehulehu ka lele kaua ana mai a na koa Kelemania maluna o na koa Palani e paa ana i na kiekiena o Douaumont, ma ka hikina aku o ka Papu Vaux. Ma ka hoike mai Berlin mai o na koa Kelemania ka i lanakila ma ia kaua ana me na elau pu eia nae aohe hoakaka a na Palani ma ka lakou hoike no ia kaua ana mai a na Kelemania ma ia wahi. Lukuia na Koa Eelemanla ——— Iloko o ka manawa mua ame ka elua 0 ,ka lele kaua' ana mai a ka enenii me na koa hou loa, ua hoea mai la lakou i kahi o ka pa uwea ooi a na Palani, a ia wa i lele makawalu aku ai na pokai a na pu raifela ame na pu mikini me he pakaua Ia a luku nui ia na Kelemania. Ua alakai hou mai la na aliikoa 1 na koa no kekahi mau manawa lehulehu āku i ke koe ole ana o kekahi koa Kelemania e kaua hou mai ai. O ke kolu o na mapawa o'ke kaua hou ana mai ma ka auwina la, he oi aku ka hahana o keia kaua ana mamua 0 na kaua elua mamua aku. Nd ka hora a oi ua hoea mai Ja na ī£elēihania ma na iaina pale mua a na Palani, me ka nana ole o na Kelemania i ke ola. Ua lilo pu kekahi mau wahi i na Kelemania, eia nae, ua hoauhee hou ia aku lakou mahope mai me ka ela.u o toa 'pu a na Palani a emi hope aku la na; Kelemania no na owawa o Hudaumoht. Ja manawa i hoomaka hou mai ai nā Kelemania e ki i na poka pa-hu a ulaaia ka lepo a l'ele liilii na pohaku i iia haneri poka pa-hu. O ka ha o na manawa o ka lele kaua ana mai, mahopd iho o ka poeleele ana, o na koa Perusia ka i lele kaua mai, he pualikoa hou 1 pani mai ma kahi o na koa i maluhiluhi ma ke kaua o ke kakahiaka a ma |ka auwina la. Mahope o ke kaua ana ' me ka loaa ole o ka lanakila ua lilo aku ia lakou kekahi wahi liilii loa o ke kiekiena a malaila lakou i ka'i ae ai , noloko o na hale ma ka aoao akāu o Douaumont. ' Aia ke paaia mai la ena Kelemania I i keia manawa kekāhi kahua niā ka hikina hema aku o Doaumont, eia' nae alā ia wahi m?flalo o ka mana o na pu a na Palani e kau mai ana iluna o ke kiekiena. Ma ka olelo a ka poe akamai loa ;i ke kaua, no ka manawa wāle no ,na< Kelemania e paa ai ia wahi, oiai na laina- ipale 'a na koā Palani "aole 'i nahaha.

Ma lee kahua kaua ma ka hikina ke hoomau mai la no na Rukini ! i'fta ho-! auhee ana i na enemi mainua niai o 1«; kou. He pualikoa Kelemania nui lta ( lele kaua aku maluna o na laina a ria : Kukini ma ke komohana o Jacobsta'dt' a lukuia mai me ka weliweli e na pu leuniahi a na Rukini, wahi a ka lo'no niai Petrogra<l mai, a mamuli o tta manawa lehulehu o ko na Rukini lele kaua ana mai i lilo aku ai ia lakou kekahi mau auwaha. Ma ka hema mai o Dvinsk, kahi o ka hooukaia ana o kekahi kaua hahana loa no kekahi mau la, ua hoauheei'a mai na Kelemania maloko o na lilo na auwaha ina Eukini. Eia nae. ma na wahi e pili ana i ka moanawai ua auhee na Rukini, ma ia wahi- wahi a ka lono mai Berlin mai, ua auhee "aa Rukini. Maloko oka apana Trans€aucasia o ka oi aku ma kahi e hoopuni ana i ka moanawai Van, ke nee malie mai la na koa Rukini imua elike me ke kaa pela ka hoohalikeia o ka nee ana o na pualikoa o ke Duke Nicholas. ■ Ma ka oleloia o na koa Kelemania ame Tureke malaila ke auhee mai la ihope elikn me ka hiki koke ia lakou ke wale.