Ka Nupepa Kuokoa, Volume XLVII, Number 49, 8 December 1911 — NEE MUA LOA KA NOHO HOOKUONOONOIA ANA O NA AINA AUPUNI ILOKO O NA MAKAHIKI HE UMIKUMAMAONO [ARTICLE]

NEE MUA LOA KA NOHO HOOKUONOONOIA ANA O NA AINA AUPUNI ILOKO O NA MAKAHIKI HE UMIKUMAMAONO

Il'* pakele aku ka nui o na aina hookuonoono i laweU e na haoie Ameiika ; mamua 0 ka &a lahai e ae i manao waMei*, peU ka ke Kiaaina mea o ka ho* |lk« ana ae ma ke kakahiaka Poaioa ) aei. Ona aina hookuonoono aole wale no U apau loa ma na wahi kiekie, eU nae, o ka hapanui aU manka aku o aa palena o na aina hiki i ke ko ke mahua. O na aina a pau i laweia ma Wahiawa ame Haiku me kekahi maa wahi e ae ua lawa loa ka makaikai no ke kana »n» i na mea kaigi a paa. Mt na mea ano nui i laweU maiioko m&i 0 ka hoike makahiki a ke KiaaUa ie hoike ana ia, iloko o ka manawa o umikumamaono makahiki he £102 ka nui o na aina hookuonoouo i Uweia. Maiioko mai o keia hulna he 1156 mau aina hookuonoouo i laweia e na kanaka | Hawaii, he 531 e na Pukiki, he 4t>6 e kekahi poe kanaka Amenka e ae a he 249 e na lahui e ae. Maloko o keia hu» ina uui he 715 mau aina hookaonoono i laweia e na usole Pelekane, Ailiki, BekotU a pe4a aku. O keia poe noho ma na aina hookuonoono aole Ukou maluna o na aina haahaa a pau loa i keia manawa, oiki ua kuai aku kekahi 0 Ukou i ko lakou mau aina a ua hookaawaleia mai ke Teritore aku. Mai keU makina mai o lalae ua pii mahuahua loa ka poe noho kuonoono Pelekane. Ma kela makahiki aku nei ,h« 172 ka nui 0 na aina hookuonoono i laweia, he 132 i laweia e na kanaka Hawaii, he umikumamahiku e na Pukiki, he umikumamaono e na Amerika e ae, he ehiku i na lahui e ae. E wehe hoaia mai ana mai aina ma Haiku oia ka mea maopopo <loa, pehi ka hoakaka a ke Kiaaina. Ke lawe nei na haole i na aina e like no me ia mai mua mai. He elua mau ahahui no laua na laU he iwakalua-kuma-mawahi pakahi i hoohui ia laua iho e I noi mai ana 1 mau aina no lakou. » .