Ka Nupepa Kuokoa, Volume XLIII, Number 1, 6 Ianuali 1905 — KA HOONAAUAO AME NA KULA AUPUNI. [ARTICLE]

KA HOONAAUAO AME NA KULA AUPUNI.

- Ua lona pu ae iloko o ka koike a Kiaai*a C«j'ter i ke Kak»uo!elo Kalaiaina keia k«:Vce a H. T. Atkin«o*: Wi k«»m»kaia ka lae**aaua« mia vna

ko Hawaii Paeaina me n a makua aole hoi i na keiki. Mawaena o na makahiki 1523 ame 1827 ua ala ae kekahi ano hoonaauao ana o ke ano e loa, a laha ae la me ka hikiwawe ma keia mau pneaina iloko o na wahi i noho nui ia ame na kauhale liilii a ku hoi me ke ohohiaia no umi paha makahiki. O na 'lii ame ko lakou mau aialo o lakou na poe i komo mua ne, a o lakou no na haumana mua loa. ITa hoouna aku kela ame keia alii i na haumana holomua loa o na aiti]o ma ko lakou mau aina like ole ma ke auo he kumu, me ka hoike pu aku i ka poe e noho ana e hele ae i na kula. Ua ikaika ka iini ana o na kanaka e loaa ka ike heluhelu a kakau, a aneane ka heluna lahui holookoa o na kane ame na wahine o na makahiki like ole e hele i ke kula. O na kula ia manawa e ikaika ana ka iini e hoonaauaoia ua hiki aku i ka 000, e noho haumanaia ana hoi e 52,000 hauniana, o ka hapanui he poe i 00.

Ua hanaia ke kanawai kuia mua loa i ka IS4I e na Alii ame na k'.iukaualii ma kekahi halawai kukakuka ana. He mau agena kula ko kela ame keia mokupuni, me ka lunakula nui e nol-.o mnna ana i ka. paeaina holookoa, o hookohuia ana hoi e ke Alii ma ka Ahakuka. E koho na makua ma kela ame keia apana i komite kula e hana pu ana hoi me na agena kula no ka hookohu <ina anie ka malama ana i m kumu ame ke kukulu ana i na halekula. E pono no e loaa he palapala mai ka agena kula ae e hooia ana i ka noha kumu ana o ia kumukula. Aole l«>a kekahi mea i hanau mai a mahopo o IS2O e hiki ke paa oihana a mare paha ke ike ole i ka heluhelu ame ke kakau. O ka hele ana i ke kula ua onoonouia maluna o na keikl mai ka 1 a hiki i ka 14. Ke mau nei no hoi -a hana ana mal ka manawa i hoololiii ai a pakuiia aku i 6 ma kahi o 4 a i 15 ma kahi o 14.

E piii ana i ka averika ike iwaena o na haumana Hawaii e hoohalike aua hoi me ko na wahi e ne, he mea h.kl ke olelo.ae me ka hoopaapaa ole o na Hawaii apau malalo o r>o makahiki ui hiki ki heluhelu a kakau ina ka lakou olelo ponoi a aneane no hoi na Haw t:i apau nuilaio mai o 20 niak ihik'. ua .iik> ke heluhelu a kakau ma ka olelo lanl, a ua hiki no hoi ke olelo ae pola no na Pukiki.

He mea pono no paha o ikeia ae o ka hu'.na haumana o na keiki no lakou na makahiki i hookaawaleia no ka hele ana i na kuia i ku 1880 he 70 pa-keneta, i ka 1890 he Sl pa-keneta a i ka 1900 he 1H) pa-keneta. O na llawaii he 98 pakeneia e hele nei i ke kula u lloko hoi o na makahiki i hookaawaleia. Na keiki 0 na aina e i hanau ma Hawaii nei he 94 pa-keneta, na h.apa Hawaii, 99 pakeneta; na Pukiki. S. r > pn-keneta; na Kepani, 94 pa-keneta; na Pake, 92 pakeneta; a o na Amerika, na l'elekane. F»rnni aine na Kelemania eln no lakou ke hele nei no i na kula. He kakaikahi wale na wahi maluna iho o keia ilihonua o ka malamalamn kahi hoi a na keiki lehulehu o na makahiki kula e hele nna i na kula no ka manawa kula piha o ka makahiki. E hoomaka ana ko kakou kau kula ma ka la 1 o Sepateinaha, a pau ma ka ia 31 o lune. a hiki 1 Ueia manawa. ,no kanaono-kumamaha makahiki. aole loa he manawa i h.auie ai ma ka hoomau ana o na kula o ko Hawaii Paeaina, ina no i ka wa malalo o ka wa aupuni Moi, malalo o ka Repubalika Kuokoa. o i ole l keia manawa .e ku nei ma ke nno he Teritore no Amerika. He moolelo keia i kna koikoi aku na hana hoomau ana a na iawelawe aupuni like ole i noho mana 'la ai ka papa ame keia o ke keena hoonaauao. Ma ka la 30 o lune. 1903. o ka huina liui o na haumana o na papn apau o na kula apau o ka Teritore he 18.415. Ma ka pau ana hoi o keia kau kula, lune 30, 1904 aia k<* huina o na hau*r>ann i ka 19,229. I'a like hoi ia me BS4 ka pii ae o na hanmana. Mailoko ae o keia he 10.457 keikikane a he 8.842 leaikamnhine. ITa pii ae ka heluna haumana o na knla aupuni niai ka 13.793 a hiki i ka !<.407. mahuahua hoi o 674: o ko na kula kuokor. hoi mai ka 4.622 n hikj i 4.8"!2. h<? infhunhust ho' o 210. 1 ka maknhiki i hala ai • he rnahuahua o 604 h.Mimana i'.oko o na kula he 2SS rra na ku!:- kuoko;*. Ma V»ia ua kula kuokon ma ka hoohHlike *na ae me na kviln aupuni. >i* Mn k»hi ® 2«4 kula il«Vn o k,i T*>rit«r-, * mail«k« mai • ia hulna he 147

he mau kula aupuni e malainaia ana ma o na dala a ka lehuiehu .a he 57 kula kuokoa e malamaia anu e na loaa i hoonoho kahu ia, na loua h»>oiiiiialima. na kokua manawaka ame na u!uikulr. Ma ka hoike i hala he 144 kul t aupuni, a ke lioike nei keiu i ka ;>ii una ae he 3 mau kula hou. oiai e hoikeia ana he 59 kula kuokoa a i kt-ia inanawa hoi he ST. O na kula aupnni apau o ka Teritore mai ke kula kiekio a ke kulakumu a hiki loa aku i na kulu apana' haahaa loa ua noa i na lahui apau me ka nana ole ae i ka ili ame ka lahui. O na haumana apau e hele ana :na na kula aupuni ke ku nei lakou ma ke kahua hookahl. Aole he nanaia o ka lli aole hoi l ka lahui. O na Amerika, na Europa ke noho pu nei lakou me na Malai, ka Pake ame na Kej>ani. a o ko lakou hoohauoli ana ma na kahua paani ke lawelaweia nei nwluna o ke kahua hookahi. O na kula > Ka ritore eia ke hoihoi nei I na hauman.i a ke anuu hookahi. He hoohui ana k<*ia i ua. lahui apau i hooknhi i o!e ia mawaho aku o Hawail. o nu kumukula e lawelawe aini i na liaiia ma keia Terit.ore iloko o ka makahiki i hala he 646 he oi ae hoi nuiluna o o ka makahiki i hala. Mailoko niai o keia he 184 kane a he 457 wahine. He kumukula e hana nei ma na kula aupuni a he 247 iloko o na kula kuokoa. Ma keia e loaa ana he 13 ka Pii ae o na kumukula ma na kula aupuni, nole hoi he iloko o iui kula kuokoa. Ma keia no hoi e loaa ana he averika o 36 haumana no ke kumu j hookahi lloko o ke kula aupuni. a ne I iy haumana no ke kumu hookahi iloko | o na kula kuokoa.