Ka Nupepa Kuokoa, Volume XXXIX, Number 11, 11 Kepakemapa 1901 — Hui Hanal KeaKa o na Keiki. He Kanaono Keiki liilii no lakou na makahiki malalo mai o ka Umi-kumamakolu. E hoomaka ana Lakou e Keaka ma Honolulu nei i ka Poakolu o keia Pule ae ma ka Hale Mele Hou. [ARTICLE]

Hui Hanal KeaKa o na Keiki.

He Kanaono Keiki liilii no lakou na makahiki malalo mai o ka Umi-kumamakolu.

E hoomaka ana Lakou e Keaka ma Honolulu nei i ka Poakolu o keia Pule ae ma ka Hale Mele Hou.

Ma Ka po Poakoiu. Sepatemaba 18, e ike ai kakou i ke keaka a kekahi may keiki liilii i kaulana ma keia hana ma; na aina nui. Ua kaapuni ia e keia mau keiki a aneane e puni kekahl hapa o ka honua a ma_,ka lakou mau wahi a pau i hele ai ua nui ko lakou mahalo ia. noho ana lakou no ekolu pule ma Hawaii nei e holke i ka lakou mau hana akamai, O kekahi mea malkai I loa oia no ko lakou opiopio maoll. Aole ; hookahi o lakou i oi aku na makahiki j mamua oka umikumamakolu. Mai ka | ehiku makahiki pH aku ko lakou nui j a hiki i ka umikumamakolu. Ua hiki i ioa* ia kakou ke ike mal 1 ka opiopio | maoli o keia mau kelk!, aJca, ma kaj lAkou mau wahl apau loa t hele ai uaj nui ko lakou rftahalo ia. Ua hele aku j na kanaka e Ike ia lakou me ka manao aole loa e hiki ana ia lakou ke hana keaka malkai mai n like aku me k£. keaka ana a na kanaka makua, Aka, | i ko lakou ike ana ua olelo ae iakou ua ( Hke aku. aua ol ae no paha ka malkai o ke keaka ana a keia mau keiki ma- j mua o ke keaka ana a na kanaka makua. J O kekahi mea makemake ioa ia ola.. ka lakou mau himeni. Ua olelo ae kekahi poe i ike a i lohe hoi i ka lakou mau himeni, ua oi aku ka maikai o ko iakou leo himeni mamua o na hui keaka nuL E hoomanao ae kakou he kanaono keiki HUii i a'o maikai ia me ko j lakou mau leo maikai e mele ana i ka ; manawa hookahi. I'a maopopo ia ka-1 ?kou ka maikai o ka leo o na keiki liilii! o keia mau makahiki ma na haie kula j a ua oi aku keia oiai ua a'o maikai i mau ia lakou i kela ame keia la. | O kekahi mea nana e hoopahaohao mai i ka poe hele mau J na keaka oia no ka hiki ia iakou ke haha keaka mai \ kekahi mau hana keaka paaklki loa. Aia mawaena o ka lakou mau keaka kekahi mau keaka e hiki ole ai ke manao ia aku e hiki ana ia lakou ke hana me ka maikai. aka. ma ka olelo a na poe hele.keaka ma na wajrf a lakou apau i hele aku nei ua hski loa ia lakou ke hana i keia mau keaka a like ka maikai me na hui keaka heiu ekahl o n& aupuni nui. &\»i aku no mamua o kekahi o lakou. M&i ike ole kakou i keia hu» keaka aka e ho!o mai ana lakou no a mamuii o ka noi la ana aku nei e noho iki ma Honolulu nei ua ae mai ko iakou iuna nui. Eia ko iakou aiakai ma Honoiuiu nei ! keia manawa a ke hoomakaukau nei oīa no ko .lakou hlki ana maL O ka lakou keaka mua ioa e keaka ana ma Honolulu nei oia o "Oeiaha." O keia keaka kekahi o ka iakou keaka maikai loa. «ahi a ka hoike mai a ko iakou aiakaL Ua nui koa ka makemake ia o keia ke&ka ma na wahi a iakou a pau !oa I keaka ai, a no keia makemake mau la ua manao lakou 4 hauol! ana % - 1

Ike anaina rnua loa o keia kuUuukauhale e hele ana e !ke i k«ia maa kupua nva ka iakou hana. I He manawa piha mai keia o kakou II na keaiea. Eia aku o Hogran. ka Pa- | | e'e haaa keaka. kaulana a. puni o Ame- | |r!ka. Ua ike mua kakou ra!a nolalla: Ihe »vale no ka, haaau£ | aku i kona maikai. Eia akx» ka hui keaka & Jaces Neiil. O keia hu ke- j kahi o na hui maikai loa ma Amerika. a ke kaahele mau nei iakou ma Ameri- r ka i na manawa apau loa. Ua hiki f mua mai no keia hui ma HofK>lulu nei t aua ike ia hoi ko lakou maikai. Ma ka. hoike mai a ko lakou alakal. "ua oi ae ka maikai o keia hUi o lakou mamua o j ka hul mua i hiki mai ai. N*o!aJla e lawa ana kii keaka o Honolulu nei ma k*ia mua koke iho, . i