Ka Nupepa Kuokoa, Volume XXIII, Number 21, 24 Mei 1884 — KAU AHAOLELO O 1884. [ARTICLE]

KAU AHAOLELO O 1884.

I,A HANA 17. POAHA M.EI 15, 1884. Halawai ka Hale elike me ka mau. Na Palapala Hoopii. Na Kamakele he hoopii mai Makawao mai 138 inoa, i $5,000 no ka hana ana i ,ke alanui niai Kula a i Kahului. Waihoia i ke Komite o na Aina Aupuni me Hana Hou. • Na Kauila he hoopii mai Puna mai, e noi mai ana e hpnoa ia na kai lawaia ona konohiki. Waihoia ma ka 'Papa a laweia mai i bila. Na C. Brown he hoopii mai Koolauloa mai, e noi alia i $2,000 no ka hana ana i na alanui a me na uapo pili waapa no ia apana. \Vai'noia ike Komite o na Aina Aupuni me hana hou.

Na Kikila Palaunu hhe hoopii no mai Koolauloa mai, e noi mai ana e kauoha aku keia Hale i Papa Hoonaauao e kauohaaku i ke kumukula olelo haole o ia apana, aole e ohi i na uku kula o na haumana e hele ana i kana kula, aka na ke aupnni e uku. Haa wiia i ke Komite Haonaauao. Na Hikikoki he hoopii mai Okala Hilo mai 48 inoa, e kokua aku ke aupuni ina lilo o ka hanaia ana o kekahi wa.ea huki ukana malaila. Wai hoia i ke Ko:r»itc o na aina aupuni me hana hou. * Na Keau mai he hoopii mai Honolulu mai 56 inoa, $3,500 110 ka hooloihi ana aku i ke alanui Moiwahine a hiki i Waikiki. Waihoia ike Komite o na aina aupuni me hana hou. * Na Dole he hoopii mai Lihue a me Koloa mai e noi ana e ae ia aku nana ohana no e malama i na mai lepera. . E hookuu ia mai ka poe i. loaa uuku i na mai lepeta e noho ana ma Kalawao ama Kakaako. E kuku- | luia na halemai lepere ma na apaaa. Waihoia i ke Komite Malama Ola. Na Pilipo he palapala hoopii mai Kona Akau niai 153 inoa, e noi ano i knla olelo haole no apana. a i $5,000 no ke kukulu ana i hale kula, a me ke kuai ana i apaua aina no ia hale kula kahi ekuai o ka hale. Waihoia i ke Komite Hoonaauao. Na Kauhane he hoopii mai Kau mai 46 inoa, e maheleia i elua lunakanawai apana no ka apana o Kau. Haawiia i ke Komlte Hookolokolo.

Hoike NA Ko.mite. Ma ke noi a Kamika, ua haawiia aku i manawa hou no ke komite wae e noonoo ai no ka bila e pili ana no na mai mawaena o na holoholona;. Ma ke noi a Aholo, ua haawi hou ia i manawa no ke komile "e noonoo ai no ka bila e pili ana i ka waiona. Hoike mai o Dole ka luna hoomalu 0 ke Komiie'Hookolokolo, no nh mea e pili ana i ka hoopii maj Molokai mai e hoonoa i ke kohoia ana o Kupihea me Nakaleka i mau lunamakaainana no Molokal me Lanm, e noi mai ana e hoopanee loa 1 ka hoopii. Aponoia. Na Olelo Hooholo me na Bila. Hoolaha mai o Keau, e lawe mai ana oia he bila e haawi ana i uku hoomau. no ka wahine mare a ka Mekia j D. L. Kinimaka i make. Hoolaha mai ke Kuhina Kalaiaina e lawe mai ana oia he bili a haawi ana 1 ka mana i ke Kuhina Kalaaina e kuai aku i na aina o Honolulu Hale me Leahi no ke aupuni. Noi mai o Dole. ua houholoia e keia Hale kekahi. olelo hooholo e kauoha ana i ke Komisina o na Aina Lei Alii, e hoike mai ina loa'a ame na lilo ikeia Hale iloko o na la he io, aka ua hala nae na la he 10 ma ka Poakahi aku nei i hala, aole nae i waihoja mai ka hoike imua o keia Hale. Hoike mai ke Kuhina o ko na Aina

e, owau kekahi o na Ko:nisina o na Aina Lei Alii. aole nae he knpe o ka olelo hooholo i waihoia mai ia makou. Ninau mai o Kamika, aole he hana ia na ke Kakauolelo, ka hoike ana aku i na mea i hooholoia e keia Hale. Rula mai ka Peresidena, he oiaio no na ke Kakauolelo ia hana e like me ka olelo a ko kakou mau rula. Na Kamika he olelo hooholo e koho ia i komite wae 5 lala no ka nana pono ana i na mea e pili ana i na*maki, na makai kau> lio a me ka halepaahao, ke ano a me ka hoohanaia ana, a e hoike mai ina he mau hooponopono kekahi a lakou i manao ai. Hoololi mai 0 Kalua, ma kahi o ka 5 lala e'hoomahuahua ae i 13 lala o ke Komite. Hooholoia. Eia na lala oke komite; Kamika, Kikila Palaunu, Kaunamano, Ailuene Puki, Loio Kuhina, P. P. Kanoa, Martin, Nakaleka, Do\e. Dommts, Kaulukou a me Kaae. Kaulia he bila e hoololi ai i na pauku 1419 oke kanawai kivila, i hoololiia i ka 1882, a me ka pauku 1420 0 ke kanawai kivila, i hoololiia i ka 1876, e pili ana i ka hopu a me ka hoopaahao ana i na kumakahiki. Amaia he olelo hooholo e kauoha ana i ke Kuhina Kalaiaina, e papa kku i na pake e lawaia wale la naa na kai o ke aupuni ma ka apana o Waialua, e like me ka pauku 386 0 ke kanawai kivila. Waihoia i ke komite hookolokolo. Richardson he olelo hooholo i $5000 no na alanui a me na alahaka o ka apana a Kahakuloa. VV r aiho'ia a noonoo pu me ka bila haawina. Kaulukou he olelo hooholo, e noi ana i ke Kuhūia Waiwai, e hoike mai i keia mau ninau malalo iho nei. 1 Ua ukuia anei na bona o aupuni, ma na dala e waiho ana ma ke keena waivvai i kakahi mau hoo'lina ? 2 'Ma ke daia siliva hea la ka ukuia ana oia mau bona i Hooholoia. Ua'pane mai ke Kuhina Waiwai. 1 Ua ukuia aku na bona aupunl no na hooilina e Mr. Booth oia hoi, ma ka la 2 0 Sept. 1882, ua ukuiaaku na bona mua i ka wahinea Mr. Booth; a ma ka la 15 mai no, ua uku hou ia na bona i na keiki no a Booth. 2 Aole hiki ia'u ke hoonaauao aku i ka Hale no ke ano o ke dala i ukuia aku i keia mau bona. Ma ke kapaeia ana o na rula, ua hoike mai ka Luna Hooia i kana hoike. \\ ; aihoia e pai. Heluhelu mua mai o C. Browm he bila, e hoomahuahua hou ana i <5 Lunakanawui o ka Aha Kiekie. VV r aihoia no ka heluhelu alua malalo o na rula. Heluhelu mua mai 0 Keau he bila, e hoololi ana i na pauku 265, 266, 267 a me 269 oke kanawai kivila. E hoihoi ana na ka ahaolelo e haawi i ka uku o na makai; a e hoomahuahua ana i ka heluna o na makai, a me ko lakou uku malama. Ma ke kapaeia ana o na ruia, ua heluheju aluaia ma ke poo, a waihoia i ke komite 13 i kohoia iho nei.

Hoolaha mai oC. Brown he bila c pili ana no ka poe Panakarupa oia hoi . ka aie kaaole. I [oolaha mai Kanealii he bila e hoopau ai i na auhau no na makua 5 keiki, a me ka bila e hoololi ai i ka pauku o ke kanawai kivila. Na Pilipo he olelo hooholo e kauoha ana i ka Peresidena 0 ka Papa Htfopae Limahana, e hoike mai i na hana aia Papa, no na makahiki elua i hala. Hooholoia. Hoike mai ke alii Ake ma kona ane Komisina Papa Hoopae Limahana, e lawe niai ana oia i kana hoike 1 hookahi pule mai keia la aku, Na Keau he bila e hooponopono ai no ke koho balota ana. Na Palohau he bila*no kā hooulu ana i ka lahui. Heluhelu mua mai o Kauila he bila e hoololi ai i ka pauku 168 o ke kanawai kivila. E hookaawale ina luna alanui o kela ame keia apana. Waihoia no ka heluhelu aluainalalo o na rula. Na Kauila he bila, i haawina hoo|mau no Kahuhu luna pa aupuni o Heeia Koolaupoko. Na Kaunamano he olelo hooholo e hoomaha ka Hale i hookahi pule mai ka la apopo aku. Hooleia. Ma ke noi a Aholo, ua hapaiia na hana o ka la. - Ma ke noi a G. Brown, ua lpopanee ka Hale a ka hora 1 auina la Poakahi. •" • He puu kala nui o ke aupuni i nalowale ma ka hoike ake Kuhina Waiwai o na ma :ahiki elua i pau, kai loaa i na Komite ma ka Hale Leta i ka Poakahi nei, aia paha ma ka eke a hakai.

Eia ke Komite o ka Ahaolelo ke huli nūi nei i na keena oihana aupuni, i mea e nui ai ka pulupulu e hoa ai ike ahi ke hoihoi niai lakou i ka lakou hoi ke iloko oka Hale, ua pono, hana ia ka pono o ka lahyi i uhaai īa ai. Ua lono īa mai. ua hoopaapaa ae ke Kuhina o ko na Aina e me ke kahu kato nana i lawe iaia ma Kapiolani Paka ma ka lla Sabati iho nei no na mea pili i ka uku o ka lawe ana, aua hoopuka aku oia i ke kahu kaa e lawe i kona laikini kaa, hoole ia mai nae e ke kahu kaa kona mana hoopau, ea ! hilinai ole ia ke kuhina.