Ka Nupepa Kuokoa, Volume XXIII, Number 21, 24 Mei 1884 — KAU AHAOLELO O 1884. [ARTICLE]

KAU AHAOLELO O 1884.

La hana rB, Poakahi, Mei 19, 1884. Na Palapala Hoopii. Na Kamakele he hoopii mai Makawao mai 141 inoa, e aeia na kauka haoie a Hawaii i loaa ia lakou na lapaau ana e ola ai ka mai lepera, e aua ke aupuniMa lakou i 5 makahiki e lapaau ai. Waihoia i ke Komite Malama Ola. Na Rowell he hoopii mai Waimea mai he 33 inoa, i kauka lapaau no ia apana. Waihoia 1 ke Komite Malama Ola. Na Kaulnkou he hoopii mai Hono--111111 noai 25 inoa, e hoopii ae i ka auhau 0 na rumi o ka makeke, i elua da)a no ka pule. Waihoia ma ka papa a lawe mai i bila. Na Nahinu he hoopii mai Kona Hema mai 5 1 inoa, i mau kula Hanai Kaikamahine me Ke!kikane no na apana. Waihoia i ke Komite Hoonaauao. Na Gardner he hoopii mai Hana mai 51 inoa, e hoopau ia ke kauka o Hana. Waihoia i ke Komite Malama Ola. Na Kalua he hoopii mai Hana mai i $3,500 no ka Hana ana i uwapo ma Kapia a me Waiohue. Waihoia 1 ke Komite o na Aina Aupuni ine Hana Hou. Na Gardner he hoopii mai Hana mai 5 1 inoa, e hoopau ia ka Luna Alanui o Maui. Waihoia i ke Komite o na Aina Aupuni me Hana Hou. Na Olelo Hooholo me na Bila. Hoolaha mai o F. Brown he bila e hoololi ana ai i ka Dauku 8 o ka mokuna 41 o na kanawai o 1876. Na Aholo he bila e hooponōpono ai 1 ka lawe ana i na leta mawaena o • Hawaii nei me America. Na Aholo no ka manawa mua he bila e hoopiha ai no na wahi hakahaka iloko o na oihana āupuni. Waihoia no ka heluhelu alua malalo o na rula. Na G Brown he olelo hooholo e haawi ana i ka mana i ke Komite Wat wai, e kauoha aku i kekahi poe e hele mai e hoike, mahope iho o ko lakou hoohikiia ana. E hoolimalima aku i kekahi poe kakau olelo e kokua aku ia lakou. Hooholoia. Heluhelu mtfa mai ke Kuhina Kalaiaina he bila e haawi ana i ka mana i ke Kuhina Kalaiaina e kuai aku ia Honolulu Hale ma ke poo o ke alanui Kaahuhianu, a me ka puu o Leahi, no iea pomaikai o ke Aupuni Hawaii. Waihoia'no ka .heluhelu alua ana mahilo'o na rula. Heluhelu mua mai ka Loio Kuhina he bila no ka hookohu ana i mau Komisina no na makai, a e hooponopono ai

i mau rula noia oihana. Ma ke kapae ia ana o na rula, ua heluhelu aluaia ka bila ma ke poo, a ua wahioia 110 ke pai. Hoolaha mai o Dole i keia mau bila malalo iho nei. 1 Bila e hoololi ai i ke kanawai no ka haawi ana i mau sila no na oihana hana akamai. 2 Bila e hoololi ai i ke kanawai e ae ana i ka aie $2,000,000. 3 Bila e hoololi ai i ke kanawai e pili ana i kudala. Na Kaniika he olelo hooholo e noi ana i ke Kuhina Waiwai e waiho mai 1 kana hoike ma ka olelo Hawaii. Hooholoia. Na G. Bro\vn he olelo hooholo e kauoha ana i ka Luna Hooia, e hoike mai, ina ua hooko pono oia i kana hana i .kauohaia iaia ma ka Pauku 16 o ke kanawai e pili ana ika luna hooia. Hooholoia. Hoolaha mai o Kaulukou he bila e haawi ana i ka mana no ka»hoomoe anā i alanui hao ma keia kulanakauhale. Na Kaulukou no he bila e hooponopono ai i ke kanawai e pili ana 1 ka opiuma. Hoolaha mai o Nawahi he bila, e hooponopono ai.i ke kanawai no ka hoomoe ana i na alanui hao ma Hawaii nei. • Na Nawahi no, he bila e papa loa ana i ka lawe ana mai i na mea hoopahu iloko o keia aupuni. Waihoia no ka heluhelu alua malalo o na rula. Heluhelu hou mai o F. Brown he bila e hoonoa ana i kekahi mau hana lealea ma na la Sabati. Ma ke kapaeia ana o na rula, ua heluhelu aluaia ka bi'a ma ke poo. Ma ke noi a Kalua, ua kapae loa ia ka bila, eia ka poe e ae ana e kapae loa i ka hoonoa ana i ka maluhia Sabati, a e mau ka maluhia Sabati ma Hawaii nei. Na Kuhina 2, na'lii Parker, Kui-1 helani, Martin, na Lunamakaainana j Kaulukou, Keau, Amara, Kaulia, Aholō, Kalua, Kanealii, Kamika, Kamakele, Gardner, Nawahi, Hikikoki, Kauwila, Kauhane, Nahinu, Pilipo, Kaunamano, Palohau, Kupihea, Nakaleka. Huina 24.

Eia hoi ka j>oe makemake e hoonoa i kekahi mau hana lealea e lik> me ka hila: Ka l.oio Kuhina, L)ominis, Gleghorn, Waila, Isenberg, Bush, J. Mou Smith, (i. H. Judd, Wilimana, Kaae, Walker, Makapolena; na lunamakaainant, Lilikalani, F. Brown, G. Brown, Richardson, Oole, ame Kowell. Huina 19 wale no. 1 mea e make loa ai ka bila a hiki ole ke hapai hou ia mai, ua noi mai o Keau e hapai hou ia ka noonoo ana 'ia manawa, ua hooholoia. Mahope oka hoopaajjaa īa ana ua kapae loa ia ka bila. Na Wilimana he olelo hooholo e kauoha ana, o ka jjalapala hoopii niai Wai luku mai no na makai kiu, e hoihoi ia aku palapala ike Komite 13. Hooholoia. Na Hikikoki, no ka manawa mua he bila £ hoonoho ana i Lunakanawai Hoomalu no ka apana 0 Lihue ma K«uai. Wihoia no ka heluhelu alua ana malalo 0 na rula. Na Kanealii, he bila e hookuu aha i na auhau kula o na makua i hanau mai Ina keiki elima a e ola ana. Ma ke kapaeia ana 0 na rula, ua heluhelu alua ia ka bila ma ke j)oo, a waihoia i ke Komite Hoonaaiuo. Hoolaha ma o Richrdson, he bila e hoopau ai i ke kanawai e pili ana i na Komisina a na pono wai a me na ala liilu a me ka bila e haololi ai i ka pauku 24 oka mokuna 7 1 o ke kanawai Karaima. • *

Na Hikikoki'i heluhelu mai he oleio. hooholo i $5,000 no ke Kula Hanai o Hilo. Waihoia i ke Komite Hoona auao. Hoolaha mai o Nahinu e lawe mai ana oia he hila e hoololi ai 1 ks j)auku 1 ona kanwai o 1870, e pili ana i ke oki mare. Na Hana o ka L.A. Heluhelu alua ana o ka bila e hoololi ei i ka j)auku 1442 o ke kanawai kivila imua o ke Komite 0 ka Hale, ke 'lii Waila ma ka noho. "Mahoj)eo kanoonooia ana ana, ua hoopauia ke komite, me ka hoike aku i ka Hale, ua hooholo loaia ka bila me ka hoololi pu ana i ka pauku 1445 o ke kanawai kivila, aj)ono a a e heluhelu akolu ia ma ka Poakolu. Heluhelu akolu ana o ka bila e hoololi ai i ka pauku 780 o ke kanawai kivila ma ke poo, e hoomahuahua ana i 2 lunamakaainana no Kohala, a 2 lunamakainana no Makawao. Hooholoia. Hoopanee ka Hale hora i apopo. (Mai ka Paeaina Piika La.)

Ma ka la 210 keia mahina, ua.hanau mai na Mr. me Mrs. Paniani. he kaikamahine. Ua ike iho mal.ou i na olelo awahua a kahi kanaka i hoailonaia ma kana papalina ma ke kakahiaka o ka Poaha iho nei. Ma kekahi o keia miiu la i' 10 nei, ua lohe ia aku la ka namunamu o o na poe 'e lawe ana i kahi FMe i ka i ana iho, noiuka Elele pimai Poaha pehea nuinui lohi makou Uiunaw lusi poho aole ike nuhou kulako me ka Al ajleio nuinui kali'makou ma Poalua me ka Poakolu aole pimai, pehea oukou hanahana gulege oukou oloseme gule'malCou manao ia lakou hanahana gulege pau loa lei<Je fala.