Ka Nupepa Kuokoa, Volume XXII, Number 9, 3 March 1883 — KE KULANA O KE AUPUNI. [ARTICLE]

KE KULANA O KE AUPUNI.

Aole Hawaii oiaio, aloha o kona aina hanau. i nele i ka hilahila ame ke kaumaha no kona aina kulaiwi a me kona aupuni i keia wa. Ua hele a maea ka inoa Hawaii i keia mau la, mamuli V) na alakai hewa ana a ka poe nana e paa nei na oihana kiekie o ke aupuni He mea pono no hoi ke lohe maopopo ko makou poe heluhelu ma na apana kuaaina no keia mau mea e hanaia nei iloko o keia mau la, ame ko kakou kulana no hoi imua oko na aina e, ka poe nana i haawi nui mai na manao inaikai, ame ka hoapono ana ia kakou ma na kau i hala. Ua hoopau waleia na kahiko o keia lahui, he poe hoi i lawelawe loihi ma ka hoomaiamalama, oia ka Papa Hoonaauao i pau iho nel He poe kamaaina, i hilinaiia, a ua maopopo ka pono o ka lakou mau hana. Ua paniia ma ko lakou wahi he Papa hou, a o ke poo o ia Papa, oia no ke kanaka i puni ai kekahi lehulehu o ko Hawaii nei mamuli o kana mau hana rna Wailuku, ama Lanai, a ke puni wale nei no hoi kahi poe o Honolulu. 0 ka Peresidena o ka Papa Hoonaauao i keia wa, oia ke kahuna Moremona kahiko o LanaL Ua hoopau waleia kekahi o na kauwa hoopono oke Keena Waiwai; aole 1 haiia kona hewa ; ua ikeia kona pono; ua pololei na buke helu aupuni ma kona lima; ua kipaku waleia ke kauwa hana jsono a ka lehulehu. Ua hoopauia ke Kuhina Waiwai, a ua paniia korta makalua me ke kanaka i like ke ano ine ke Kuhina mua. He rnau kokoolua laua, ua like a like. Ua nele ke aupuni ike dala. Ke imiia nei ke dala ma ke ano aie, aoie nae he loaa. Ua hopo ka meawaiwai, no ka hemahema o ka poe nana e alakai nei ke aupuni, a no ka nui loa ona hana uhauha. Ua lohe maopopo ia mai, no na mahina eiwa i hala ae nei, ua hiki aku na hoolilo ana o ke aupuni 1 ka ekolu millona me ekolu haneri tausani dala. A heaha ka hua i loaa mai no keia mau hoolilo ona ? Malia paha ua ikeia na hana hou ma na apana kuaainā o kakou. Imua o na maka oko na aina e, ke hoohilahilaia nei kakou, me na olelo hoohenehene. Ua lapuwale kakou imua o na māka o na aupuni nui. Nui na nupepa e hoino mai nei, aole kela he hoino wale, a hoino kumu ole, aka oka hua keia o na hana naaupo o ko kakou nei aupuni. Ma na nupepa o Enelani ua kapaia kakou he aupuni ha]>a f>egaka. Ma na nupepa o Amerika Hui ua kapaia kakou he poe naaujh> loa, aua ninauia, heaha ka mea e ala o!e ai o Hawaii a hoomaemae hou iaia iho? Ua jx>ino kakou i keia mau mea. Ua ino kakou imua oko kakou mau maka iho, a ua ino kakou imua o na maka o ko na aina e. Nawai kakou i alakai a loaa keia pilikia ? I ehia la hoopunipuniia ana o ka lahui a ike iho i ka oiaio ?