Ka Nupepa Kuokoa, Volume XXI, Number 42, 21 October 1882 — LOLI ANO E KE AU O KA MANAWA. [ARTICLE]

Help Learn more about this Article Text

LOLI ANO E KE AU O KA MANAWA.

H Iloko o ke au o Kamehameha ma, cr j komo mai i ke au o Lupalilo, a mai ko Lunalilo au a komo \oo» mai i ke au o | Kalakaua, keia au a kakou e noho u; nei, ua ikeia ka me ka lokahi j like o ka noho'na o na *makaainana po-1 noi o ka aina, a me na makaainana o j na aina e mai iloko o ia au i hala aku la. \ I keia au e hele nei, ke au hoi a kakou e noho u nei, u|Kikeia ka uluku nui o na manao maikay)le mawaena o na makaainana Jahui a me na makaainana ona aina e mai. Aole au e olelo ana ua pau loa na makaainana ma keia kulana like, aka, o kekahi hapa, ka hapa i ike i ka maikai ole o keia mau hana e lawelaweia nei e na poo alakai aupuni, o lakou ke kaniuhu nei, a o lakou ke hooikaika nei e kinai a e hoopio loa i keia mau hana kupono ole. Hewa anei lakou ma keia hana a lakou e liooikaika nei e kinai a e hoopau loa mai ka moolelo o ko kakou aina makuahine keia hana lapuwale maikai ole ? He hana hewa anei ka hooikaika j ana o kekahi haj)a o na makaainana o i kekahi lahui e kinai i kekahi hana pono ole i hanaia maluna oka aina ? Ma ka ■ nana ana i ka puana o keia ninau ma-; luna me he la o ka hana pono loa ia a j na makaainana, e kinai, e hoopau loa. Iloko o ke au a na Moi o kakou i noho ai ma ke kalaunu Moi o ko kakou aina nei, ua ikeia ko lakou koho ana i na papa Kuhina naauao, manao maikai, manao aloha aina, a i ko lakou au e noho mana ana ma ke ano he mau alakai aupuni ma na hana a pau e holomua ai ka lahui, ua ikeia ko lakou hoonohonoho jx)no ana i na lilo o kela a me keia ano, ka nui o na da\a o ka Bila Haawina o na makahiki elua e hiki mai ana, a me ko lakou hanapakiko; ! ana i kela a me keia ano haawina. | I Aka, liiki loa mai nei i keia au, ke au i j noho alakai ai o Buki me Kipikona no | »ka lahui holookoa, na puiakaumaka o j | keia mau la ea, hewa la ke olelo ae,! !nui aiwaiwa hewahewa ua mea o kaj j hoolilo. Aole'au e olelo ana na lAou | I nei wale no, aka, na ko lakou nei mau ; | jkia lalo a lakou nei i hoomoamoa ai, (na lunaniakaainana, dia na lunamaka-; | ainana i puni a paheie ia me ka lakou j | nei maunu. | ; Nui hewahewa na hoo ilo ame na 1 j haawina i hooholoia, pehea la, nui anei \ \ka ioaa t a nui anei ka vraivai o na ma- j } kaainana o keia lahui ? Osa nae paha, e' | auhau pa{x*lua ia a ma ia mo e hookaa; | ia ai ka puu dah nui i hooholoia no ka j ĪBib Haawina o keia mau makahiki; ; elua e hele nel He lalau ia, ina i>eh i 1 ka noonoo ana. j l m J I I ko'u noonoo hou ana, a e huikala; jia mai no hoi au ina ua halahu ko'u 1 i noonoo, a penei ua wahi noonoo hou : laiaou: j | Ina paha e hoouiuuh ia keb lahui, a' : waihoia aku i kekahi luna kudaia, (ina f paha o Adamu) a kudabia, me he b, i f ko u noonoo iho, pau ka lahui i ka Uio, \ alaīb e koe ana no ka aie a keu papa ? Kuhina i hana ai, a we he la he mau | ; hoaiai keia e hoike mai ana, ua kaawa- •: !le kakou na makaainai» aloha aina r a : kaawale hoi lakou nei me ko lakou mau i E noonoo kakou no keia mau j | mea a e noonoo hou kakou, ua lolī ano; ekeau o ka manawa. Nali'a. *