Ka Nupepa Kuokoa, Volume XIV, Number 28, 10 Iulai 1875 — KA OHANA HUNE. [ARTICLE]

KA OHANA HUNE.

Ia kakou e kamailio nei no na hune ma na wahi papupuhale ona kaoaka ma na aioa e, me ka hiaheo o Hawaii, aole U boi e loaa i kekahi o kona oiwi ponoi oa hiehiooa o ia auo, aka, ma ka haakai kaapuui ake Kuhina Kalaiaina i ka moknpuui nui 0 Hawaii, ua halawai aku oia me kekahi ohana he ehiku kaue, ahe ehiku wahiue m a Hiii-peliku. O fca makuakane, ua !aweia i K&lawao, aua koe wale no oka makuahiue, na ke'ki i hauau aku mai ko laua puhaka a me elua oioopuua, oia ka hua a ka hanau mua mahope o ka mare ana. Na ka leta maUIo iho mai ka peni mai a ke kauiahele, e ike>a iho &i keia moole'o waluhia e aahu iho ai ko kakoa mau puuwai i ke ao uaulu a ke kaumaha. Kai Kuono o Hiīo, ) Jane *i(i, ISTS. ) Ia Hon. J. U. Kawaisl i ; Aloha : —Ua enakaua la aku ma Kaupakuea, Hilo, ua liulunolu moe a me na huloku, na muumuu ulauU uo na wahiue ehiku, a me ua lole ahinahiua Peiekune uo ua kane ehiku, uo ka ohoua o Pupulenui, ma ilaiku, Uilo-paliku, he 14 ka nui. Ua iilo ko lakou oiakuakane i K»la«'ao uo ka oiai, koe na keiki he 10, me ka makuahine H, maie k« keiki mua i ka waliiae, haoau mai ua laua elua keiki, huiia 14 lakou a pau. Na ka hauau mua i malama ia lakou a pau Ika ai, ao na wahi aahu, ua lawa ole. He eiwa o lakou i halawai mai me makou r ahe elima i noho ika hale oo kahi aahu ole, pela i halawai mai ai keia moolelo hoouaue puuwai. Ile kauaha kumamalima mau apana dala no ia mau lako, elua upa, me ua pihi, a pela aku. Ua hoi me ka puolo ko lakou mua, aola no paha i lawa loa, aka, o kahi mea hiki i kainahele ka i loaa aku. Oia ka kaua hoike, —lle maikai makou. Aloha ka Ua KukaUhale. Moepali. He mea e ka mokamoKuahua a me ke aloha i keia ohana, a ke manao nei makou, he mea ponu e kaualua ole be aupuni ke haka aku kona inau mika a pahola aku na iima kokua i kela ohana i hooneleia ina pomaikai ole o keiu ola ana.