Ka Nupepa Kuokoa, Volume XII, Number 51, 20 Kekemapa 1873 — Ke Kaua mawaena o Enelani a me Asenete. [ARTICLE]

Ke Kaua mawaena o Enelani a me Asenete.

O keia poe punī kauu paele no lakou ka hehma he ekolu milionu ka huina pau loa, aia ke noho nei ma kela Aina paluhalahu nni malalo o Guiuea i Aferiku, u ma ku akau hoi o ka inuliwai Yotra a mai ke kapnkui «īai hoi i ikeia rn;i ka inoa, " Kapakai Gulu," a hiki muhopo o na mauna Kouaga. ona mauua o Konaga, oia no na lolani miuna e holo aua in ii U.i hikina a ke komohann, e moe like ana me nu kapakai, he'elua haoeri mile paha mahope inai oia wahi, ali\ila, e kaawale o Guin<>?i mai > Librria mai a me ka wno ukua nui o Sahira. Mai ke Kuikuono mui o Guinea i liele mai

iii n» Aferika, ka poe nuaa e h tnai i n i inakeke h<»okauwa kuapua o Havani, i rne na la piopiele nika o Koletona me Nu OHana O keia hanauna Asenute, he poe ikaika i ka hakaka, i ka wa i kaua ai me ka poe Fanate, he wahi hanauna hohe

I komo akn o Eoelani e pale ma noao o ka poe Fana!e. O ke e i o kela aina, he omaimai, a o na koa ili keokeo e hoounaia ana iluila, aole e liiki ke lawolawe nui. E puu ana puha lakou ika mai piva. Aka, i kaia la nae, ke ohi nei oia i na negero a nui a hoouna aku imua. He'iniu puali koa nika no kekuhi o Enelani i hoonohoia ma Nasiu, kehoounaia nei i ua wahi kaua lu, a ke laweiu mui nei no hoi kekuhi m»n puali koa e ae o Euelani mai kekahi mau panalaau mai. Mai ka lono hope n&ai nei, ua ikeia iho he 40,000 o ua poe Asenete nei e uoho makaukuu l.« ike kauu. U"a honukai ihe wahi kaua uuku, a ua pnu i ka eha, he 47 o na koa Beritania i poino a woihoia ma ke knhua knua. He kanauno paha a oi na makahiki i hala ue nei, aa aku lu keia poe Asenete e kaoa i nn Fenate »« pepehi mai lu i nu Fenate inu na tausani. ona Beritania no nae ke kokua o ua Fenate, i huipa lua ia mai ai laua iu wa. Ika 1817, aa hou no ua poe Ase-

uete nei e kaua me nu Feuate, a na ka poe Beritania i hookaa i na uku i kauia mai ai muluna oka poe Fenate. Ana ke kuikahi i hoopole i kel. uuua. Ika 1824, kaua hou no. Oka puali koa Berittinia keia, ua aohee, a pepehiia na koa a hiki i ke Kiaaina. He luhui puni kaua keia, ahe nui ko lakou waiwai ma ke kalepa kauwu kuapaa an'i, na niho uwalo, a me ke gula, a he poe ahona iki lakou ma ka mulama anaina ana mamua ae o kekahi lahui eleele e oe o Aferika. Oko lakon kulanakauhale nui, o Keomassie, nona kekahi mau hale noho maikai, a me na kanaka mai ka 15,000 a i ka 100,000 ka nui ma na koho lehulehu wale ana uku.

Puhia i ke ahi.—Uu lohe mai makou mai Kalawao mai noi, ua puhi ae ke kahunapule ParHni i kekahi bnke Hoike Pope i ke ahi. (Ja kakauia ua buke la eR. Limaikaika mamua, a ua hoomahuahua hou ia iho nei hoi. He buke kela e hoike aua i nu hana a ka Pope, uka, oo ka hoike ma popo loa ia ana o kekahi mau hana lapuwale la a ka pope, noiaila, na lili ua kahu□upule la, a puhiia ka huke'. He lohe wale ko kakou i ke puhiia o na buke ma na aina Pope, a ke uwaiia rnai nei n kou piko e Hawaii. E kaulaaa auauei keia puhi buke ma ka moolelo Karistiano o Uuwaii nei, a e nlina auanei ua aoo hoomana la. lilo ana paha ia i hoike hanau no kahi mau keiki o Kalawao ke ninauia—Hanau au i ke puhiīa ana o ka buke, etc. - E hele pela kela haoa hapo. " Aole e pio ke ahi a ka po ia oe," nui wale na buke oia ano. Aole loa makou i ike, ua kaahele o Pefcero e hoomaau i na kanaka a me na'buke; .t ao ie no hoi peia kaoa Kumu. ( leau,) A mai hea mai la i ulu mai ai nei hana ino mawaena o kekuhi mau aoao hoomana ?