Ka Nupepa Kuokoa, Volume X, Number 29, 22 Iulai 1871 — MAI IAPANA MAI. [ARTICLE]

MAI IAPANA MAI.

i ss Kuokoa ; AloAa oe:— I kt la 1 o Mei nei. loaa m«i ia'u na heEu 9 ke Kunkoa. (to i«nuari • roe Feberuar». OUoli kuu oaau i ka īke ana i ka hoio imua f o ke Kuokva t ame ka lohe aoa i na uu Nu o ko'u one hanau. kainahao ka hole poioiei ana o na eke leta i keia kau, i na awa a pau o ka honua ', a ina ia alunui e lohe mau ai ka poe e no|o ana ma kekahi aina i ka noho ana o ko lakou mau hoa'loha, ina kekahi awa aku. Ke loaa mau nei no uinua 1 on palopala a na makua a me na hoahanau e noho )a ma Honolulu. Ke noho oiuolu nei maua ma kekahi haie I hooiimalimaia ma keia kuianakauhaie o Kobe nei. Ke Kolanakauhalk o Kobe. Ke awa ku moku keia i ae ia e ke aupuni 0 lapana e ku moi ai na moku o na awa e. e Inwe mai i na waiw n kalepa o iakou a e kuai aku me na kamaainu. Elua kulanakauhale ma keia kahakai, a ua pili na aoao o laua o Hiogo ka inoa o kekahi a o Kobe ka inoa o kekahi. Ua manao wale ia he 80.000 tausani a he 90 000 paha ka nui o na knnaka e ma keia kulanakauhale elua.—l kekahi manawa ua ike ia he iwakalua inau moku«hi a he kanakoiu mau moku hoio pea, e ku ana ma keia awa ku moku. Ma kakahi aoao oke kuianakauhale, ua ae ke aupuni i na haoie e kui na haie noho a me na hale papaa a me na hale kuai no inkou, me ka hookaa mau i ka uku hoolimalima no ka aina. Ma ia wahi i hookaHWa/e la no na haole. ua paiahaihha n;i alanui, ua kukuluia na hale nui a maikui. Ma kahi nae o na kamaaina lapana, he kekee a oioli na alanui, kupono ole no na kaa ame na lio. He nui uae na hnle kuai 1 piha i na men Hale Kuni, na n»ea hana. na lole, a me nu mea i hana ia e na I.ipana. Eia hoi kekahi poe pake maanei i hoio mai mai Ho lakou aina o K»na. h o ke knlepa ko iakou hona nui, e like me na pake e noho la ma ke kulanaknuhale o Honolulu. Ke hoomaka nei na pake e holo nku i na aina a pau, a o ke kalepa ko lakou hana nui ma i.i wahi aku la wahi aku. No KE KULANAKAUHALE 0 OsAKA. Aia ma ka aknu aku o Kobe he 20 paha mile, he kulanakauhaie kuiepa nui no Inpana nei. Iloko ona pule ekolu i hala aku holo pu aku au me Mr. Green kuu hoa misionari. e makaikni i kela kulunakauhale. Aia o Osaka nia ka piko luna o keia kaikuono nui; aia hoi ma ka nuku o kekahi kahawai nui.—Ua mai.ao w«le i& he 400.000 kanaka ma ia kulanakauhale. He mau kauna uuku Wiile no ka nui o na haole i noho aku ma ia kulanakauhale. I ka iho ana mai o ka muliwai nui o ledo ka inoa, a mauka mai a loaa i keia kuianakauhale, mana aku la i eha a elima p;\ha mana me n« nuku wai eluna ; e ii«e me na nuku wai he lehulehu o ka muliwai o tSi!e ina Aigupita.

He nui wale na alnhaka mnikai molunn o jkeia mau inuiiwai iwaena o ke kulannkau- | hale. Maikai na uwapo pohaku i kalaiia nia | knpa o na muliwai, kahi e pili mai ai na ! ">oku. Manoinano wule ka nui o na moku | kiakahi l.ipana e pili ana i na uwapo. He | mau haneri, n he tausani paha ka nui o na moku, ke he/u ia mai ke nui a ka liilii. Na Luakkni Hoomanamana. ma Osaka. He nui na luakini hoomanakii ma Osak» o " a «oao hoomanamana elua, oia ka hoomaaa la Buddha, a nie ka hoomnna Sinetu too). 0 kekahi o keia mau luukmi. he mau hale nui a hanohano loa oloko. Elua mau luakini nui a makou i komr» aku ai. He 100 kapuai ka lon, a 100 kapuai ka lauia, a he 30 kapuai ke kiekie o loko mai ka p*pa hehi a hiki i ka papa o Juna. ' He nui na kii kanaka akua ma ia mau : luak.ni, a mawaho o ka pa o ka luakini na I kii liona pohaku. E komo mau ana na ka« naka iloko o la mau luakini e pu] e ai, me ke kukuli ilalo a rae ke kolou imua o na akua kii, me ka haawī aku i na apana keneta keleawe i ni akua kii. Nani ka mana o S*X*n* i hoopaahao ai oia i na miliona o lapana nei, i na kao i hala he oui wale. No ka Halepakui ma Osaca. Ma Osaka, ike makou i kekahi h*lepakui o Lekahi aoao hoomanamana, a pii hoi ma« kou iluna e makaikai ai. He kiekie loa kela kia, he 150 paha kapoai ke kiekie. Ano e ke kukuiuia ana o k?ta halepakui. Me he 1« elima hale i hooiiiia kekahi hale maluna iho o ke kaupoka o kekahi hale, a pela aku a hala loa aku iiuna. BAL£ lUAI, RAU Bisl UMA. He noi na Uusani hal* koai ioa keia Ba. oulona nui o O&aka. Hale kaai kamaa, kale kuai Jonla % hale koai laka, b>le knai boke a me ke kao*a..

i btle ku»i tiH*> b»o, bf!e kuai meii ono, hale kuai nanaho. bale koai kaba. hale kuai p« j pum, bale koai tne« paani a oa kainalii, bai [ le koai om hea&a ke kamaoa, hale ktt&i| | IoK bale koai U, h»te k«»i kiiki. » pe!i j aku. Ua book»awtleit oa m«* aoolike iu« • ki bale koai bootihi, a peU aku ana» a pela ; aka aoa. [ M« keia koianakaahale i kapiiiia na 100- | ko he dui vrsle maanei, haun na mea o I keia «oo keia «o© e lako ai ka noho ana o i ke k»naka, e like me ka *ke i loaa ai i keia • Uhu^ | O Osaka ke kolaoakauhale kalepa nui o | lapana nei. Oke kiko waeea keia oke ka- | lepa ana ma lapana nei. ma oa waiwai o ka I *ma, aole o na waiwai i Uweia oiai e na \ haole. | No Yedo. i Aoie oae keia ke kuUnakauhale alti. O ! Vedo ke kulannkauhaie alii, aia no ia ma ka | hikina akau o lapana nei, a ua 01 aku kona i nui iko Osak«. Ua manao wale ia he hoof kahi inīliona (1.000.000) ka nui o na kana« ' ka ma ke kulanakauhale o Vedo. | Ma ke koho ana o kekahi poe he 25.000.- | 000 a 30.000.000 (kanakoiu miliona) ka nui • o na kamaaioa o ke aupuni o lapaoa nei. Me ke aloha Na'u na O. H. Kulika. Kobe, Upana, Mei 18, 1871.