Ka Nupepa Kuokoa, Volume IX, Number 18, 30 ʻApelila 1870 — Kekahi mau mae o Kaleponi. [ARTICLE]

Kekahi mau mae o Kaleponi.

No Kapalakik. Mawaena o na men e ne i ikoia he pono e hoikeia ka hnle 0101. Ke ku kiekie li\ j a nia. lunn ne oke kiekie ona hale a pau a n »e na winiwioi o na haiepule a pnu. O ka HHle Hookolokoio o K«palakiko e ia no ia ke ku nei ma kahi kokoke i ka P a Kanu iaau, ma knhi paapu loa o na kanaL;\ oke kulannknuhale. He hale kahiko ia, \ hele a paapu na keena ; ai» iloko o keia hale he nui wale na keena hookolokolo a me na keena oihana, a o kn poe makaikni a paa e hele ana i ka hnle hookolokolo, e ike auanei lakou i na Lunaknnawai minuao a me na loio akamai. Malalo oua hnle In, he wahi hoopaa lawehala. oia hoi knhi e hoopaai.i ai na lawehnla, e kakali ana 110 ko lakou hookolokolo ia, oia no ka poe aihue, lima nui ona, hakaka, a me kekahi mau hewa eae, & e lawe mau ia ann na lawehala ilaila, i ka po ame ke ao. E noho mnu nnn k;i Aha Hoomalu i na la a pau, koe wale no ke Sabati. Ina, ua houhewaia kekahi no ke Ka. rain>a Kiekie, alaila e laweia ,\na oia ma ka ooao akau o ke «wu o Knpalakiko ma Sa< na Quintin, he 12 paha mile ko kaawale mai ke kul.inaknuhale aleu.aia malaila, ka Hale paahao nui me na hale hoopaa e iho, i poaiia e na papohaku kiekie. Ma na puu e ku koke inni ana ma ua liale paahno la, ua kau ia he mnu pu kuniahi nunui, a uu hoonohoia, he mau kanaka kiai, me na oIH unna, e nana mau mai ai i ka hnle paahao, a ina lakou e ike, e hoao ana keknhi poe e holo maiu aku, nlaila, e kiia mai ana ka poe mahuka i na poka. Ma keii wahi, e hana ana na piiahno mc ke oolea. 0 kekahi poe o Inkou e hooh;inaia ana ma ke oki pohaku, o kekuhi ina kalai pohaku a o kekahi poe hoi e hoohnn.< ia ann ina puhaku uinihepa a o kekahi pi.e eae ma na lm« na e ne, e like me ka huii i kaman, hnna lole, papale na pahu l.uui noho a me na hana e ae. Ikawa e komo aku ai na paahao ilokn 0 ka Hale Paahao, e weheia ana ko lakou mau aahu ponoi, o kau ia iho In niahuia o lakou na aahu o ke nupuni. Ua hooahuia na paahao i ka aahu maka like, no ka uie.i, 1 ka wa a lakou e holo nku ai, e ikeia uo, he poe lawehnla lakou. Aole i ae ia na paaliao, e kamnilio nku keknhi i kekahi, a i ka po, e hoopaaia ana lakou I ke keena i lalo a iuua i puni i na mea paa. He nui na hnna ku i ka pomaikai o ka lehulehu, i hana ia eke aupuni. He niau ha* | nrri o na kanaka e eli ana i na nlanui ma na | puu ; o kekahi poe o lakou, e poho ana ina ! lua, i wahi e hookomo iho ai i na pauda, a hoopahu ne. E huki ana hoi na kaa lio a kaa miula kau-kohi, me ka hiki wawe i na kan i hoopihaia ioa lepo a me na pohaku. 0 ka poe hele ae ma na nlanui, e īke aku no iakou mai na alanui aku, i na hale i kapili* ia nialuna o na puu mai ke 60 a kn 80 na knpuai ke kiekie maluua ae oke knnaka. Ho mea ino loa ka haule ana ilalo, niai keia niau wahi mai, no ka mea, ke ku pololei nei na noao o na pali me ke kamoe ole. Aia ma Kapalnkiko, he Haie H»na dala no ke eupuni. Aia maloko o keia hale, e hooheheeia ni na aukn gula a dala, a hooliloia i inau dime, hapa dime, hapaha, hapalua ma ke dal» a ma ka $10, $20, $5,00, $2,50 ma ke gula. He mau milion.i onk dala e kuniia a e hanaia nei ma keia wuhi, me na kii o ke poo o ka lanakila a me na aeto ohule o ka Kipuhalika o Amerika Huipuin. Aia uia Knpalakiko kekahi Ahahui i hiki, ke olelo ia mnanei. Oia no ka Ahahui Karistiano ona kanaka ui. He hale nui maikai ko lakou, kahi o Inkou e hana ai, a he keena haiolelo kekahi, a he keena heluhelu. Ma ia hale, ua noa i na kanaka maikai, ona •)le, ke hele e heluhelu i na nupepa, na buke a e hooluolu ia lakou iho. He hana maikai ka keia Ahaliui. Maanei, ona kauaka uī ilikune a me na opio mnlihini, e malamaia ai me ka maikai, a ma, ua pilikia a hemahe» ma kekahi poe ui, na na luna a ine na lala o ua Ahahui In, e hnna i ka mea hiki ke kokua a malama i kela poe.

Ma kem kulnnakauhnle, he ekolu a elm mau Hale Hoomaemae ko. Ua waihoiu aku maloko o ia mau hnle, na ko pna a me na malakeke ulaula f i loweia mai Manila, Kinn, Hawaii a me na wahi e ae, a na ke uk.unai o ke kanaka a me ka mekini e hana iho i uu mau mea ulaula !a, a lilo ae i ko keokeo maikai loa. () na malakeke iahilahi i hana ia maiaila. e kuaiia no ko kumukuai kiekie.

O kekahi ona Hale hui ma ke kulanakauhale, ua kapaia, ka Hale o Linekooa. & mnwaho o ka ht>lo, mawnena, e kau ana ha kii o ka Peresidena Linekonn.me he ano ola la, epaa una ika Olelo Kuuhaua Hookuokoa a me ka owili pepa ma kekahi o kona mau ti« ma, Ina e hoie ana kekahi malihini malaila, i kona hik; mua ana, e konoia mai auanei kona mun«o e nana aku i ke kii hanohaho loihi o Aberuh«ma Linekona.

Aia no hoi ma keia kulanukauhale, ua ha* na ia he mau wnti nunui, i hiki ke hoik* mai ika mann.va i ku po. O kekuhi • keia «au wati, ua kauia malnna e ka oioi o lr»kabi h«lc kieUie, a ua boa ia ra»i k* kukui maloko mai o ka wati. t ua w* e napoo ai ka la, a mailaila mai, ua hiki i na kanaka k* ik« aku i ka manawa i ka poeleele, mai kahi mamao mai,

Ma na po a pou, ♦» ho-ii ia ana na kuikoi mahu, »»g r e wehe mao ana na hak kuai i ka po. a hiki «ra!e aku i ke aamoe ana. Ma na puka aoiani nunui o kri« mau hale lntat> ua kakauia inai na mea hoooaoi. me ka oai' kai e kono mai ana i na ilni o ke kanaka.« kuai. Oka poe knni m«a nJa ame ka poa kuai ko-omoomo, ua uwai ae lakou i ko h* kou mau koiana r meoa pakaukaa • ma oa hoina alanui, me na ipo-kukui oonoi, a ln»t aku la ika pne he!e oka po. Ma na po a pau koe ke Sabati e loheia aa« na leo nui,« kafahele mai ana atn ke kud«la« ina ahikoe* iaika palnki kamu iiw qi mem eae, »e na leo hana kuli ika hoolohe aku Ma ia manawa, e loheim ako ana ka poe p*~ hi ohe e kaoi m«i ana ena a o maanei o ka leolaaakauhele, i mea e koi aka ai iaa ka* oaka e heie mai e nana i keh a me fce» mea. Ona kaa iio h<v\loha!© maluna • ttanu: hao, e Heloholo m*u amt a hiki vale aku i ke aumoa. He anuanu mau kolaiia «01» kapa manoanoa pumehaoa. ke ktf* kupnnu o »1 k?nak.t e aahu ai. (-kie ip**-)