Ka Nupepa Kuokoa, Volume VIII, Number 23, 5 June 1869 — He Palapala mai Amerika mai. [ARTICLE]

He Palapala mai Amerika mai.

No na Leta iiaule WALE. ; E na hoa loha o ke 41 Kuokoa " ka poe e! makaikai ana i kona inau aoao—Me oukou i auanei ka lei mae ole a ka puuwai he aloha. Ua koiia mai wau e ka makani hau alialia,' wehe lau paina o Mareka nei—E waiho aku i ka hailoaa o na pua lei e kau ae la i ka pi-; ko j)oo o ke Kahua haiolelo a ka manao, a | penei no ia : . O ke kumu nui o ka haule ana o na leta*| a kakou, oia no ka paa ole o ko kapili ana o j ke poo leta mawaho iho oka wahi. Ina e j moku ke poo o kekahi, aole e hiki i ke kino ke hele. Pela no ka pepa, i na haule ke poo aole hiki ia leta i kona wahi i manao ai. He nui na leta a na hoa'loha i hoouna mai ia'u ; aka, ua haule aku kekahi, a loaa mai kekahi. No ka paa ole no oke kapili ana o ke poo ke kumu nui o ka haule ana. He nui no na mea pipili e paa ai, aka, ua hoomaauea ia ka pono kaulike; e makaala e na hoa i pono ai. Oiai ko'u mau la ma Poki Melekini (Port Madison,) e hele mau ana i ka Hale leta ; aia i kekahi hele ana a'u, ike aku la wau i kekahi mau leta poo o(e e 3, i kapaeia ae ma ke kuono, o ka nui hookoino hou ia iloko o ka eke leta a iawe aku i kekahi mau kaona. O ua mau leta poo ole la, ake nui loa aku la wau e ike i ka inoa mawaho o ka wahi, a loaa io aku la no i ke kii o ko'u onohi, no Port Townsend ka leta maluna iho, O kekahi mau leta kai loaa ole, no ka mea, ua paa iho ika leta maluna. Oka loiki oua wahi la i olelo ia'e la maluna, he 20 a he 30 paha mile—Aka, ua haule e i ka hope moku, ua hele mai paha me ke poo a kahi i haule ai, e kala ka hemoiloko i waho e uu'i.

1 ko'u haalele ana'ku ia Poki Melekini, lele mai la ka manu o Kaula i Koiahi a noho ana i Kaualiki (Cowlitz) a pau ka holo ana i ke kaa keiki (Stage) kau aku la iiuna o ka mokuahi, ia makou e holo ana i ka muliwai kaulana nona ka inoa Keamolewa (Columebia River,) hilinai ae la wau i ka hale o ka moku e kokoke ana i ka palekai, e nanea ana i ka oluolu o ke ea, e makaikai ana hoi ka onohi i na pua me na laau ulu ma ke kapa muliwai. Oiai ka huila oka moku e kapalili ana ika ili wai. Aia hoi,, kiola ia ae la kekahi leta mai ke keena oihana ae o ke Kupakako, oia kohe»heo no a kokoke i ka ili wai, paia mai e ke aheahe makani kaanini ana i ka papa-hele o ka moku ma kahi kokoke ia'u. O ko'u hopu aku la no ia a nana iho la mawaho o ka wahi, e paa ana no kē poo i kuni ia iho i ka hao " Olympia," o Monticells kona wahi i manao ai e noho. Aka, ua hala aku la i hope ; oia no kahi kulanakauhale a makou i kau rcai ai ika moku. Aole no i weheia ua leta la —A no keaha ka mea i kiola ia ai ke aloha oia poe i ka muliwai ? Malia paha ua piha ka eke I«?ta, aohe wahi kaawale nona. (Pela mai o •' Kaula.") (Maanei e makaikai iki ae kakou i kaouli oka mokuahi.) O na moku-ahi holo muliwai, he pananai wale no—o kahi maluna'e o ka ili-wai ua like pu no me ka moku, ka mto o mua, nui o waena a hala i hoj>e, paewa iki maiaila, no ka mea, eono hoe uli, elua paha kapuai no ka hoe hookahi a emi mai. Me kona huila nui mahope, iluna wale no o ka ili-wai e kupaka'i, aohe oae he holo aku a koe, ua like no ke ftiekie o ka huila me ka hale kui-lua o ua moku la, i ka papa-hele kekahi hale, maluna'e kekahi. He moku olohelohe aohe palekai, ma ke kia hoi, hiki no ke pae ma kahi one a iepo hoi, a holo no raa kahi papau 3 kapuai ka hohonu o ka wai a emi mai.

(CJa lawa~ ka makaikai aoa i ka moko, ē hoi a« kakou i ke alaoui.) * 1 ko makou hiki ai\a i ke kuahiwi nei, a hala e la na la poluluhi kaumaha o ka hele aina ana. Aia hoi, hoomaka aku la wau e kakau leta i na Aikane, na hoa'loha, a me na makamaka e noho ana ma kela keia wahi o Keomolewa, Kaliponia, a kapalili loa aku i Hawaii. Da loaa mai ia'u ko lakou aloha, koe aku kekahi. He mau malama loihi i haia ae, hoea mai anaiiekahi leta me na papahi lei, oia ka mea i maopopo ai ia'u o kona wahi i a-ea atMai Jaeksonville nw»i (o kona wahi ia) a Walawola (Walb Walla,) mailaila ae hel«

ma ka as2ta a Ko!oTifa kuni ii ko laila hao; hoi hou a Waiiwnli paa ko iaila hāo. Hailī hou eaa ke Komohana Hema a haki i Boiw, kaa ko iaiia hao: (kokoke ia wahi i Hawaii muliwai (Owyhee KrTer.) msi riaila ae hiki hoa no i Wahwnla paa hoo ka lei alii, maiiaih maī i Luwikini (Lewiston) oia no, a hiki lea ana īanei. Ua hele a la- ! wa loa kona poo me ka a-i i ka iei, aohe wahi kaawaie e kaa hoa iho ai. I ka nana ana ; iho2 malama 3 pule kona haalele ana*ku i ka home a hiki mai ia nei; (2 no pale hiki . ma ka helie pololei mai-) | L kekahi! manawa, hooona leta aka la waa ; i King C€tunty, na kekahi hoa'ioha e noho aoa maiaiia, aka, i kona hiki ana'ku aoie ke | kamaaina, ua kaii ua wahi leta ia ihiiia a ; haia k& wa pono, ua hoihoi hou mai ka i " Express w a ioaa hou ia'u, i kuu hoomao- ; popo ana iho 2 mahina me ka hapa kona kaa- | waie ana a hoi hoa rnai. Ua weheia ka pa- : WHnua, a ikeia ka inoa maloko, hookomo _ hou ia ka jsaie, a kau ia iho ua iooa ia*, a o kona hoi mai no ia. IS'o ia luna ieta ko'u i mahalo nui. Ina peia kahi ieta i koheoheo ae ai i ka muiiwai, a me kekahi mau leta e ae paha i bafca ia pela, ina ua pono; aka, o kekahi kumu »iui no paha ia i haule ai na leta a kakou. e na hoa kaunu o keia mau ia.

O kekahi ku(hu no hoi o ka lawa ole o na keneta— He 12 ke'nela mai ianei a V r ictoria a me British Co!umbia ; pela na wahi a pau o ka \Jareka nei e hoouna aku ana ilaila. Ma na wahi a pau o ka Mareka nei.e 3 no keneta, mai Hawaii hoi a Kaliponia he 10 keueta, oia uku hookahi a na Kuahiwi o Keomolewa nei; &c. Aole au i manao e kamoilio i keia mau mea liilii; aka, no ka pa-kolu a pa-ha ona leta a na hoa'loha i hoouna mai ia'u, ua helelei aku ike alanui; a ma na leta hope mai, e olelo ana kekahi hapa no na leta mua i hoounaia mai; nolaila, haupu ae la wau halia i ka manao, ua hu ka i kula i ka alaala puloa—A nolaila i lana ae ai ko'u Lunaileehala e, waiho aku i ka loa a me ka laula o ka Aina, i ike mai ai lakou—Maliao oukou pu kekahi i halawai me keia mau pilikia, a me o'u hoa e noho mai la i ka ua Lanipolua. No NA MEA LIILII. No ka lawe leta (Express). Ma ka la 4 o Apr. nei, hoomaka ka iiele ana o ka lawe leta i Moose Creek ka Mine hou a lakou e nei. Ua loaa paha 200 nupepa aoi aku ke hui pu ia me na leta ; o ka uku o ka pepa hookahi i manao ia S1 00, a pela no ka uku ona leta. No ka mea,. he hapalua no ka uku oia. Aōla leta maanei, a ma ka Hale Leta aku o ke Aupuni ekolu no keneta, aiwa Joa aku la kela he Mine hou. No na haole. Ua nui na haole i hiki ae mamua aku o koonei, mai Montana mai lakou, no ka mea, he nui na haole e noho ann ma ko laila mau Mīhp, i ku !ohe ana i keia Nu Kikina hele i.no, he wahi kokoke mai no hoi ia. He 80 mile mai Farani Kaona (Flant County) a Musi Kiliki. Maanei aku he 120 mile a oi aku a ka haole e Keaka nei. O ka nui o na haole i hiki mai nei aole i hele, no ke pohopoho oka hau, Ina pela 2 mahina 1 koe, alaila hele. No ke Kao (Ferrv). Elua haole i hele aku nei i kapili Kao no na muliwai, oia hana dala no ia, no ka mea, Sl.OO no ke kino o ke kanaka n kau ma kekahi aoao, elua elala no ka Lio, a pela wale aku. " He pohakaa ka la i noho ia'i, A hals na makahiki eha, Malaila no ka halialia aloha ana mai," Kahauia Tanaue. Aloha oukou a pau. G. B. Kaiiinano. Pierce City, J. T. Apr. 12, 1869.