Ka Nupepa Kuokoa, Volume I, Number 26, 24 Mei 1862 — Na pu kahiko ma Europa. [ARTICLE]

Kōkua No ke kikokikona ma kēia Kolamu

Na pu kahiko ma Europa.

Aole i Imiia maima ka moolelo knhiko, ka wa mua i imnaia ai na pu kaua. Ua manaoia ma ka moolelo o Kina, ilaila kalii mua i hanaia ai ka paueia me na pukuniahi, i na makahiki he tausani a keu mamua o ko lakou ikeia ana nm Europa. He mau mea ohe hao liilii na pukuniahi mua ma Europa, e hoolei ana i na poka

kepou. Ua kania kela mau pu maluna o na kaa, a ua paleia na koa kipu i na palehao poepoe. Ike Kenetulia 15, ua loaa ina koa a pauo Europa na pu kaupoohiwi, a me na pu kuniahi. I keia manawa, ke mahalo aku nei kakou i ke kupanaha o ka pu kuniahi nui e hoolei ana i ka poka e kauj>auna ana i na pauna he 1 '20. Aka, i na keneturia ekolu mninua, ua hanaia na pu kimiahi ma Turekc, e hoolei ana i na \k>ka nui aku i keia. Hoolei na Tureke i na poka pohaku, o na pauna he tausani. lle nui na mea eae i kipuia mailoko ae o ia mau pu ; na pua wela, na poh&ku wela, na boma. na ipu keleawe i piha i na poka liilii. Ua hanaiia na pu hao i hpoheeheeia, a me na pu hao i kuiia, a i apoia »na liki hao nui. Maloko o Farani, makahiki 1408, ma ka hoouka kauao Tongere, ua kipuia na pu kuniahi e hoolei ana i na poka o na haneri pauna elima. Ua kap muaia na pu kaupoohiwi, na laka kuniuhi; no ka mea, ua hooia ka pauiia ina ahi kuni. Mahope wale mai, ua kuniia ka pauda i na iaka mea paea, i ke kau ia Kale 11, o Eneiani. Heanana ka loa o na barela pu kaupoohiwi mua, a ua lawe puia ke kookoo i mea ohelo no ka pu, no kona loihi. He mea hou ka laka o ka pu i hanaia i keia wa, ua ioaa mua ia Rev. Alekaneilero Forsytli, ke kahunapuio o na Sekotia, i ka makahiki 1807.