Ka Nupepa Kuokoa, Volume I, Number 14, 1 Malaki 1862 — HE MOOLELO NO KE KAUA KIPI MA AMERIKA. [ARTICLE]

HE MOOLELO NO KE KAUA KIPI MA AMERIKA.

lII.LI 1. Na hana i ka \va ia Lim'konu. I ka la 4 o Maiaki 1861. a liala ka malama okon, aoie i akaka ka poe j>ili i ke aupuni. Aole hoomakukau iki lakou uo ka hoouka. Aole i houluulu na koa, aole i hoopaaia na pakaua e na koa aupuni, aole i hoihoiia mai na mokukaua i hooholoia aku i na aina e. Aka, ua makaukau lea na kipi, ua j;au na pakaua a me na hale ahu mea kaua maloko o ko lakou mau aiua i ka hoopaaia e Inkou, no ka mea, ua waiho wale ia kela inau wahi e na kuhinn aupunimanao kipi. Oua lunakoa me na lunamanuwa i haiiau maloko o kela mau aina hema o ke aupuni, pili lakou mamuli o ko lakou mau aina, a kipi pu /ne lakou. Ua hoonohoia kela ipoelunakoa kipi i poe lunakaua no na ipuali kipi. Ua aoia lakou ina oihana akamai a pau o ke kaua ana, a alakai i lakou i ka poe kaua e kue hookahuli i ke aupuni i hanaiia lakou. A hiki iwaena o ka malama o Aperila, |aole i haalele mai ka moku o Viriginia i |ka malu o ke aupuni, no ka pili oka j hapanui o na kanaka ma ka aoao kahiko. Aka, ua ohumu na luna o lakou e kipi, :a e hookui aku i ko lakou aina me na ; moku hema. I ka akoakoa ana o ka iahaolelo o Viriginia e kukakuka, ua hoo- | holoia ka olelo ae-like, e hoao hou i :ke kuikahi ana :ne ke pili mamuli o ke nupuni i huiia. Ua Imna nae ia' ( poe luna i ko lakou manao kipi, no ka niakaukau ole o na naau o kanaka e hele pu me lakou iloko o ke kipi ana. I ka wa i hoopioia ai ka pakaua o Samef>eta, ehiku wale no na moku hui i kaawale mai ke aupuni aku, o Karolina Ilema, o Georegia, o Alahama, o Louisiana, o Misisipi, o Tekasa, a o Felorda. Aka, inahope mai o kela pio ana, ike iiio la uo na luna o na mokn hema e ae, ua hooko ia ke kaua , hooikaika nui aku lakou e hooluili aku i ko lakou niau moku e huli mamuli o na moku kipi, a e hookui me lakou i ke kaua ana. Ike iho l.i na hina'kipi, aole e hiki ia lakr)ii ke lele maluna |o Wasinctona J ke kulanakauhale Ahi, ke huli ole aku o Viriginia ma kela aoao. A i ka wa e akoakoa ana ka ahaoI<»Io o : Viriginia, komo koke mai la na lunakoa

0 na luoku nina kipi rue na puali o lukou iloko oiaiia, a koi ikaika mai i ka ahaolelo e liookoia aku me Inkou e hookalmli 1 ka hoomalu ana o .inekona ma, n;e ka hoopio ia VVasinetona a lilo ka hoomnlu aupnni ia lakou. Ua ae inalu aku ka ahaolelo o V r ueginia, e hoole ana nae ka hopaiki o lakou. Aole i kukalaia keia ae anao ka ahaolelo a hala kekahi mau la, i hiki ia lakou ke lele maluna a hoopio i na pakaua o ke aupuni, a me na waiwai ; aupuni e ae, mamua o ko Linekona lohe ana i ke kipi o V r ireginia. Aka, aole i hiki ia lakou ke hana. Lohe koke aku la o Linekona ma,a hoomaka e houluulu i na koa ma Wa?inetona ;e hoomalu i ke kulanakauhnle. Kauoha mai kela i na Kiaaina o na moku hui a pau o ka aoao akau e hoouka koke mai i VV r asinetona i na koa o lakou he 75 na e kokua i ka hoomau anao ke aupuni, no ka holo ana mai o na koa kipi e kaua mai ia ia. A ua īkaika mai ■ na Kiaaiua a pau o na moku akau, a hoouoa i na koa o lakou e hele i VVasi- . netona. 1 ka la 15 o Apenla ka palapala ana a ka Peresidena i na Kioaina o na nioku hui. I ka lohe ana o na kanaka e nohoana ma na moku hui o ka akau, ua hoomaka - la ke kaua ma Kaletona, ua pio ka pakaua aupuni Sumj>eta, ua kipi mai ka aha;oleloo Viregiuia, a e hele mai ana na ikoa o ka aoao heina e lele inaluna o ; V\ osinetona a miluna o na wahi paa o ke aupuni ma Vireginia; i keia lohe ana, kuikahi ae la lakou a p«u e kaua kue i ka poe kipi. Makau no lakoii o pio e o Wasinetona mamua o ka hiki ana o aa koa kokua iiaila. JVa ke kuhina kaua i haawi aku i kela Kiaaina me keia Kiaai.

na o na moku hui oka akau i ka nui o na koa ana e hoouna mai ai i \Yasinetona. No na malama ekolu ko fakou koa ana. alaila. e hooponopono hnu ia lakou e lioi jmha, a e noho koa loa paha a nau ke kaua ana. Ua ae koke mai na Kiaaina o na moku akau a pau, a hoouna ko.ke mai i na puali i noiia aku. a hoomaka lakou i ko lakou hele ana i AVasinetona, me ka makaukau i na pu a me na mea kaua e ae. Aka, ona Kiaaina ona moku hooluhi nika, aole i kipi. hoole mai lakou i ko ka Peresidena noi ana, a I kapa mai i kana hana he hana ino mai ina aina hewa ole. Pela mai ka olelo a na Kiaaina o Misouri a o Kenetuke. Me ia hoi kekahi poe lehuleiiu o na kanaka ■ma Mariiani. Aka, o kona Kiaaina ka i makemake e pili ia moku me ke aupuni. Ua mokunhana nae ka ahaolelo o Mari-_ lana. e pili ana ka hnpanui o lakou me e kij)i. Aka. aole i hiki ia la- : kou ke hoohuli ia Mari!ani i ko aoao kij)i, no ka pna o ko na makaainnna ma- , nao e f*li i ke auj)uni. Ma Baltimoa nol | nae ka poe lehuiehu e kue i keaupuni, a ! ! e kooknhuli ia ia. Nolaila, hoomakaukau iakou e keakea i ka hele ana o na koa aupuni nmwaena o ko lakou kulanakau-i hale, i ko lakou holokaa ana ma ke ala-; nui e hiki ai i \Vasinetona. '

O na koa o Masekuseta ka j>oe mua i: i hiki ai i Ba!timoa maluna o na kaamahu. A o ko.Penesilvenia mahope o la-; kou. A hiki aku na koa mua mawaho Baltimoa, komo lakou i na kaalio e hele mawaena oke kulanakauhale. L T a hele wawae hoi kekahi puali mawaena o ke kulanakauhale. Ua alalaiia ke alahele e na kij>i o Baltimoa, i na heleuma moku i kauoia a waihoia ih.o ninluna o ke ala i hiki ole ai na kua. A j)aa na koa i na mea keakea, jnika mai na koa o Masekuseta iwaho o na kaa, a hoomaka e hele wawae aku i na koa hou ma kela pea o ke kulanakauhnle.

| A puka aku kekahi puali liele mua a i walio o ke knlanakauliale o Baltimoa, a liahai aku hoi kekahi puali mahope, he mau lianeii o lakou, ilaila ka liele ino jana mai ona kamaaina maluna o keia I pr>e hele hope, kipehi mni ia lakou i na | pohaku. a kipu mai hoi inai Inko mai o |na puka aniani o kauhale, a eha a ! make iho kekahi oia poe koa. A ike iho na koa, e make wale ana lakou, lialiu ae la lakou, a kipu iloko oka ahakannka e kipehi mai ana, a e pepehi ana, a make iho ia lakou kekahi mau kamaaina. Ka hee aku no ia o na kamaaina, a liolo aku i hoi na koa malihini a walio, a loaa na knaniahu holo aku, e waiho ana i ko lakou poe make, me na mea i hoehaia maloko oke kulanakauhale. Ua malamaia na niea i eha e na kamauina a ola, a ua hoilioiia aku na kupapau o ka poe i make jma Masekusela, e kanuia ma ko lakou | mau wahi ponoi. Na make mua ia oke |kaua. | A lolie na kipi o Ballinioa, aia e hele ; mai ana na puali koa o Penesilevania 1 maluna o ke alanui hao, wikiwiki aku la | lakon e holo aku, a wawahi aku i na hao | o ke alanui e holo mai aua na kaamahu. ' a puhi aku la i na uapo maluna o na kaj hawai i hiki ole niai ai na kaa lawe koa. | A hiki mai na kaa i kahi i wawahiia, a | ike iho, ua nele ke alanui i ka uapo ole, | hoi hou aku la iakou i Piladelepia, a imi iaku i alanui hou no ka hiki ana. l T a ! hooeeia lakou inaluna o na iuoku, holo i mai a pae ina Anapoli i Marilani. Manao ; no lakou e holo mailaila aku a \Vasineto'na maluna o ke alahao. Aka, ike na kamaaina kipi i ka pae nui ana mai o na : koa he lehulehu o Nu loka, o Masekusc- : ta, o Penesilevania ma Anapoli, hooheino ae hoi lakou i na papahao o ke alanui, a wawahi iho la i ke kaainahu i hiki ole ai liikou ilaila.

; Aka, iloko ona puali koa ua J«3aa ke- ? kahi mau kanaka i ike i ka hana ana ina kaaohi. Lalau lakou ina apana o ke 1 kaa, kapiiipiii hou iho ia lakou, a paa : hou ke kaa i wawahiiai. Hoa hou lakou ! i ke alii, ukuhi i ka wai no ka ipuhao, ;a loaa ka mahu e holo ai. Ua hoouna e ia na hoa imua e kapili hou i na papahao i hemo oke alanui. Huii lakou a loaa na papahao i hunaia ma ka nahelehele, ; hookui hou iho ma ko lakou wahi pono. a hala na la ekolu, ua f>aa hou ke alanui i hao mai Anapoli a Wcsinetona. MaluI na oia alanui i hooholoia ai na tausni koa ;na pukuniahi, a me na ukana kaua, a hiki pomaikai i \Vasinetona, ilokoo Apej nla. Pela i hoomaluia ai o Wasinetona, ; » pio ole ai ina kipi. j £7* Ka haie noho o ka mea make, oia ka - : pahu kupapau. j