Kuokoa Home Rula, Volume VII, Number 40, 1 ʻOkakopa 1909 — KA HOME RULE OIAIO. [ARTICLE]

KA HOME RULE OIAIO.

Ma ko makou manao pepa o kela pule aku nei, ua hoohple'mai makou ika makoū laioa pololei o ke.kukulu aupuni Home Rnla, mai ka hoomaka ana mai oia aupuni i kii'kuluia ma ko Hawali'nei Pae Aina a hiki ia Kalakaua, ko ka' Moiwahine Liliuokalani noho ana aupuni, a makou nō e oleio n'ei, aia no oia ma ke alahele like no, a ma ka iinakahiki 1893, ua hookahuli iā ka noho Moi, a kukulu ia iho,la ke "Aupuni Kuikawa," he ano aupuni hou, oia ka -wa i moku ae ai kekahi maawe o kē kaula kaakolu o ke kupapa ana„a ke aupuni Home Rula, koe wale no elua maawe. A,o ke kumuhana koikoi aia aupuni i kukulu ai, ka hoohui aina* Maka la lulai, M. H. 1894, kukuFuia kē Aupu ni Repubalika o Hawaii, me kona kumukanawai, ia wā, ua moku hou-ia maawe. kaula o ka noho ana Home Rula, mai na makaainana a_nā" aliī ame ka noho Moi, koe hookahi kaula i, -koe, oia ka nohona alodio, hoomaluia a e rula'ia ana ē kela ame.keia kanaka e noho ana inaluna o ko lakou mau kuleana iho, malalo o na ka Repubalika-o Hawaii, ,' Maka makāhiki 1898, hoohui iakakou, a maka M. H. 1900, Hooholoia he Kanawai Hoonoho Ahuuni Panalaau, (Ter6tore) a hiki i keia la. .A ma ia M. H. rio, kukulu ia ka aoao o na Hawaii, nokamea, ua hoohui ia ke Aloha Aina me Kalaiaina i hookahi aqao,. i kapaia; "Ka Aoao Kalaiaina Kuokoa Home ka aoao hoohui aina iioi, mahele laoa' i Repubalika ko kekahi poe, i Demokarata hoi ko ieekahi poe. E alualu ana keia maū aoao no nā'Oihana Kiekie o ke Teretore, a aluau pu i na hana 'kuloko o ke aupuni Home Rula, oia na Luna Auponi Kalana ame o Honolulu nei. ka manao o na alaka'i o ka' Aoao Kuokoa Home Rula. O ka'lakou e koi nei imua o.oukou' ka lahui, tio ka Elele 5 Wakinetona ame na luna aūpuni o ke Aupuni Home Rula, (oiana Kalana) e kala mai nae oe e kW-mea heluhelu>o ' ko'u hele pōlolei' ple aku t maluna oke kahua pololei oka hoonee ana i na iliiU, konane mai ka M, H. 1900 mai, a makope mai, e nee naai ana makou no mua ikaM. H. 1908. Ua wae ae Aoao.Home Rula ia Kahiliaulani i Elele i Wakinetqnaj o ka"ha tnau kumuhaua, oia keia: 1 Ke Aupuni Mokuainakeia aoao i ka hoouna ia mai i Koraisina naoa e hoomalu mai i keia Teretbre. 3 E kiai ka Elele Kahiliaulani i lea pono koho balota o na kanaka Hawaii. L .4 E hoololi ka Elele Kahiliaulani ika Pauku 73 o ke Kanawar Kumu, i loaa ka m%na ika ahaolelp kulok° °. keia Teretore, e hooponopono hou ina kanawai aina. 5 E hoololi p\i ika Paūku 55 oke Kapawai Kumu, lalani 49 maloko (iloko) i mea e hiki ali na Kalana ke aie aala. 6 No ke kuai ana ina kai kononiki. 7 Na haawina no ke koi a Liliuokalaui. Me Jieia mau kumu nui i hoopaa īho ai ka Aha Elele Home Rula.ia Kahiaulani, a i na oia e puka i Elele, e paio oia maluna o keia mau kumu, no ka hoololi o ka Pauku 73 me£s. .Ua waihp ia imua o Kuhina Kalaiaina James R. G;arfifld, īaia Ja nei, oia ka pauku' nana i au'a ka mana i k a a^a °lelo kuloko nei ,ke hana i kanawai, a i ole hoololi paha ina kanawai aina eku nei. Oia ka mea i makemae keia aoao Kalaiaina, e hoololi, a na ka ahaolelo kue.hooponopono, aole.o ke koi aku i na Kanawai Aina rf.Amerika, oia ke hookomo mai io kakou nei, oia-ka Kahiliaulani ame kona aoao i makemake ole ai. Ua hookomo.ia ae he kaaawai iloko o ko kakou ahaolelo kuioko e Senatoa C. J. McCCarthy,i Aperila 10, 1909, e pili ana .1 ke noi ana aku ī kā ahaolelo nui e hana mai i Kanawai Hookuonoono Home kaokoa no keia Teretore, ua pepehiia ua kanawai nei e ke Komke Aina Aupuni, no lakou na moa mahope ae n^i: EIA KA HOIKE A K.E KOMITE. Uh nioakakn lea ka manao o ka Olelo Hooholo ma kona alo. oia hot, e i.ni ana oia, e nonoi uiv a l 0 a k U ika Ahaolelo nui » haawi m£i i Teretoro i kekahi Kamwai Hookuonoono kaoko »' 0 5 o,e . mauolelo ana. i tna .. Kanawai Aina kaokon, mulalo ona Kanawai o H awa ii ~ei eku nei he mau n nn like 0 I» i hoakakaia no ka loaa ana maiona hoi riy hoekuonoono, n.ai na aina m»i o lee aupuni, a e hiki nohoi i „ a tt.akaa.nana o Amerlka Huipnia ko laulea. Pene, iho ia ,nau

(a) Hoolimalima I ookuonoono Ilome a'i ole iu o ka Hoolimnli na ICiwa Haneri tne Kunaiwukuuiamniwn ni.iknhiki; (b) Floo!i 1 alinm mn ke kulenna kuui; (e) Kuni kuike; a nie ka (il) Ahnhui Hooknonoono. Pa leluilehu ka poe i nej'a e pili nnn i keano ninluna «e, a ma ka lawe ana mai i ka hoomuikeike n ke Komiaina S'< onoo Aina, iua ka aoao 5»o knnu hoike. h» olek» ae: '• li lio ilnn iitt n»a ke ano i kaupalena uuku lou iu ke ano o kn hooli o nno mnlalo o ka hooliiiniliuin nie ke kulennu kuni ame ke kuui ku ike, a mnlala wale nohoi o na kuniu e hikiole ai konn mau hoo niaopopo ana ke hoopomoia." A ma ka ol«*lo e.pi'li nnn ika Ahuhui Hooknonoonn, na olelo ae in: "Aole keia i hooko nku i koiui iuanao, aka, o ke nno uae hol keia i lawelaweia ai o kn oi loa aku o nn hooj>oino ami" Ma.ka mahele elua o ka hoakaka o ka Olalo Hooholo. ua olelo ia nialaila, ua hoowahownha loa ,ia ke Hoolimnliuia Hookuonoono e na makaainann Ameiika a pau loa,- a un kne in hoi e na Hawaii i kuleana e'loaa na pono kaulike me na mnkaaina na e ae'a pau. Pela io no paha e pili ana ina mukaainanu na Atuerika, aka, heaha hoi ko na Hawaii kunui e kue ai ia? _Ma ka inanaoo'kou Komile, e kue- aku na Hawnii i lo«a kau wahi noonoo, 'aka, e apo hauoli"*ku ka hHpanui lon o ka lahui Hawaii ia ano o ka loaa ana mai o ka aina,,oiai. oia ka oj aku o ka maalahi, palekana ame ka oluolu lok i« lakou nm ke ano nui. ona aina e loaa ana pela, no lakou nnau loa aku ia ame ka lakou mau haoauna u»ahop B aku no h'ookahi taus.ini makahiki, he home maopopo loa nO lakou no na uianHwa upau a ua hiki ole lo.i hoi ke hooliloia, ho .miiluia paaia a h.-olilo a paha mamuli oka hoomalu wniwai, a ea ko kaokon v loa hoi mai kekahi hoo oalnia ana ma ke ano banekurapa~ a ano okoa Ua oluolu lou kou"*Komike naa keia mea, a ke auaino i.ei e kainailio ne no ki-la poe Hawaii i like ole'ka noonoo (ke olulo nei i k<eia iloko o ke akahai) a ua hiki kupono ole loa hoi ia lakou ke malama ia lakou iho. me fea iawa kupono o ke kulana o keia »u e nee nei, e hooi loa ia aku ka hoohanaia aoa o ano o ka ho ,lilo aina.ana e ke Aupuni maniua ae o ka mea e hanaia nei i keia wa, o ka oi loa aku nia na 'wahi o na mukupuni e ae, a e hoomaikeik» aku hoi ko lak.-u pot e ake ana e lilo i poe alakui ame na lioaloha pu no ina ka hooikaika ana i kei:i ano maluna o lakoui' Eia nae hoi ha ho kahi ano okon ae i hoike ole la e ka Olelo Hooholo, a o ia hoi ke ano i kalahea koke ia īb.. B ke Kiaainn o keia Tcretore, a i knpaia o ke Kuai Aelike Kuikawa n.alah» o kn Pauku *76, mnhele 4 o ko kakou mau FCanawai Aiti« 'e ku noi (Kanawai Hooponopono Hou Ia o Hawaii). Un m:i| a maia ke kuai mua malalo o leeia ano. i ka mahele nmkun.ua o Novoinaba i hala a ua oleloia ua oi loa ka holopemo. oia hoi, nia ko ke aupuni aoao, o ia ke kuailuina m'ua na au hoopounpono 0 na hana Terotore, Uikali i» aku e kekāhi mau kuai okon ne a me kahi hou no mahope aku. Ona olelo e kue ana ia ano na noi mua aku ia e hoike mai i ke kupono ole, uka hoi, ulik.; me ka niea i maopopo lea i nei wa, ua ike ia ua ohiolu laa ia ano ma kona man hoouku ia ana anie na hoakaka ana, a o ia hoi ka mea pomaikai loa, elike me ia i hoiko ia inai i k >u Kmiiil.n, i ke kannka a no kahi i loaa unku leupihipihi e loaa ai ona home, a maiuna iho hoi o laila oia e mahi ai, a, ina n 0 he !<„' pono ana, e inii oia i ola nona iho ame ohana amu kokahi ano eoe e paa i kona knhua a kuiana. l' u ho'ike ia mai kou KomiLe, o keia ae la ke ano .miikai loa mamna tl e o kokalii ona 111.0 »» ko kakou aia» knnawai, a ke olelo nei « hoohana nui loa, ia aku keia anp e ke uupuni, E liooniaopolio aiui hoi o na hoakaka kanawai c pili ana i ka hooliloia ana-o na aina aina aupuni o loko nei o ke lVretore no ka hookuonoono ana hui pu me ka hooulu ana ue i koluiln poe kuonoouo e noho i)na ma ko lakou mau home ~„noi iho iwaena o kekahi papa m-kaainana, l,e m«u Uie „ mli , oa mamu i <i ka hoike o na la i koe o keia kau ame ko knikoi pu hoi o na ninau o pili nua i nei kumuhana. ūa manao kou Komi te, he mea kupono ke kukakuka ia.keia kumuhana iloko oke Komite Hookolokolo n ke nonoi nei pela. Wn.ho hiiahiin m, K K AI.AMa, l'OlllllmoilKllu JC A UN i I)HKN. PALMKR P W. ODS