Ko Hawaii Pae Aina, Volume V, Number 22, 3 Iune 1882 — KA MOOLELO O NA HANA O KA AHAOLELO O 1882. [ARTICLE]

Kōkua No ke kikokikona ma kēia Kolamu

KA MOOLELO O NA HANA O KA AHAOLELO O 1882.

-is>, 1S&!, l! .'iiu i ! • 11..K- . k,i I or t 10 ,\.M Poi-i Hi.leua iuu k,! nolio l'u'.o ko Iv .lnv 'i'l'ul ', 11 l.ilii'li'i . I,i iu.ioK'),» o ka la Mn ko noi, ua waihoia kn pnlnpala hool»o]m o n,i luiinmnkamnann o K'Ut«npnli ;) n\n l.ilmo i l<o konnlo o nn Abn llookolokolo, lunno ko komito ma ke keena a mahopo o ko\nhi manawa jwkolo, ua hoi rasn a hoiko lioapono mai i ko loun kohoin ann. Ma ko noi, \m kanohaia kr>ka)ji o ub lunukanawai kiekio o helo mai o hoohiki > hon hou. Hiki moi ka Lunnkanawai kiokio n hoohiki i na hon. roln])ala Koopii. Hon J Kamnkolo, mai Makawao mai, o hoounaia o kauka Pika i Kalawoo o lapanu ni. Waihoia i ke komite i ilalama OlaNa Ilon C R Bishop, mai na mahiko mai, nia o ua luna la, e hoomauia ka hookapu o ka opiuma, Waihoia i ke komite Waiwai. *. Na ko Knhina o ko na aina o mai Kalavvao mai, o malamaia na lopera ma ko lakou mau wahi iho. Waihoia i ke komile Malama Ola. Xa Hon. S Aiwohi, mai Kohala'mai, e kapu loa ko kuai a mo ka inuanai ka Waiono. Waihoia a iioonoo pu me ka bila. Xa Hon. J K Kaunamnno, mai Kohak Homo, o koho kaawleia na Lunamakaainana no ia apana. Waihoia i ke liomito Wao eivia lala. Ka Hon, J Nakookoo, mai Wailuku mai, o hookaawaloia ka halo 1010 pipi ma ko alanui o liolo la i Kahului. Waihoia i ka Loio Kuhina. Na Hon. J W Kalua, mai Lahaina mai o hoomahuahuaia ka uku o ka lavro leta mai Lahaina aku, Wailukn, Maka-n-ao a mo Honuaula. Waihoia i ko Komits Waiwui. Na Hon. S Aiwohi mai Koliala mai, aole e ao i ka aie umi milionn. Waihoia i ke Komite Waiwai. Na Hon. Gardner inai Hana mai, o papa loa ia ko komo anamai o ka Waion n. Waihoia ma ka papa a noonoo pu ia me ka biia e lawoia mai ana. Na Hon. Kauhane, mai ko Komite mai o Kau, i 810,000 110 ke alanui mai HoLUapo a Kapapola - . e hoonoaia na kai lawaia koe ka ia kapu; e komo pu ke aupuni i na lilo no na uapo o Honuapo a me Punaluu; i olua hale hookolokolo no Kau; i 52.000 no ko kukulu ana i hale hookolokolo ma Punaluu; o liookuuia na auliau o na makua mea keiki lehulehu, Waihoia i ke Koniito o na mea huikau. Hoike mai ke Kornite Hooiaio Kanavrai, ua kakau inoa ka Moi i keia mau biia Kanawai malalo iho: Ka bila e hooinahuahna ai i ka uku o na lunamakaainana; e hoololi ai i ka Pauku 3 mokuna 22 o ke Karaima a me ka bila e heoLli ai i ka Pauku 2 mokuna 2 o na "Kana-wai o 1880. Hoike mai ka hapanui o ke Komite Wae i waihoia aku ai e noonoo i ka bila e koololi ai i ka Paiiku 780 o ke Kivila, o hoomahuah.ua ona i 2 lunamakaainana 110 Makawao, 6 no Honolulu, a he 2 uo Koliala, a e kapae ]oa i ka bila mua. Heluheluia ka bila hou a ke Komite. Waihoia ma ka papa a lawo mai ka hapa uuku i kana hoike. Heluheluia ka bila hou a ke komite. Waihoia ma ka papa a lawe mai ka hapa uuku i knna hoike, Hoike mai ka kapa nui o ke komito Wae i waihoia aku ai e noonoo i l'.a bila e hookaawale ana i ka apana o Hilo i elua apana auhau, hookolokolo a koho lunamakaainana kaokoa, e hoole loa. Waihoia ma ka papa a laweia mai ka hoike a ka hapa uuku. Koho ka noho i ko Kuhina Kalaiaina, Naßilaamena Olelo Hooholo. Na Hon. S K Mahoe, i $400 no ka hana hou auai ke alahaka o Anahulu. Waihoia ma ka papa a noonoo pu me ka Bila Haawina. Na Hon. J Nakookoo, i Sioo no ke kukulu ana i hale paahao ma Kahului. Waihoia ma ka papa a noonoo pu me ka Bila Haawina. " Na Hon. L Aholo, o hookaawaleia na Poaknhi, Poakolu a me na Poalūna o ka pule, i mau la e uoouooia ai ka Bila Haawina- Hooholoia. Ma ke noi a ke Kuhina Waiwai, ua aeia aku oia e heluhelu mai no ka wa | mua i kana bila haawina i manao ai e pani ma kahi o ka bila haawina a ka aha kuhina i pau. Waihoia malalo ona rula. Na Hon. L Aholo, ma ka aeia ann, i heluhelu mai no ka wa mua i ka bila o hookaawale ai i haawina kumau no Hou. H Kuihelani. Waihoia malalo ona ruln,

Na Hon. G B Paloliau i hoOlalia tnn\ o lawo mai nna m i bila no ka hoouhi lahni. Na Hoi\. I. Aholo, i si,ooo no keKnnka noho p:: > pia Lahaina, Waihoin mn ka paj>a a noonoo pu uio ka bila haawina. Nn Hin. E\. J uo. E Buhli, oluwonini 10; i hiln kanawai. nokat)hi aiiaa nio ka ukunua i na dalr. nnj>uni. Na llis». E\. ProaKin, o lawo n\ni mni iaho bila e hoololi ni i k-o Panku ()?8 o ke lvivila n nw ko hila no knili nnanku 0 nn waiwai, l>o nolo loa ka moa waiwni 1 kona pili nia kn lalnni kokoka, i ka mea pili moi nin ko aogovo olua oia )nina-, y j Na Uon, J Kauai, i holuholu mai no ka va mua i ks bila e koleua ai i ka ohi' ana o na auhau. Waihoia nialnlo o na i nila. ! Na Ilon. F Pahia, mn kn aeia nna, i heluhelu mai no ka wn mua i kn bila e hoololi ai i knPauku 57 o ke Kivilo, e pili ana i ka laikini kuailiilii. Waihoia malnlo o na rula. Na His. £Ix. J"no, E Bxxsh e lawo niai ana ia he bila o lioololi ai i ka Pauku 129 o ka Kivila. Na Hon. J Kauai e lawe mai ana iai bila e hookaawalo si i haawina hoomau no P E Kahaleaahu. Na Hon. J L Kaulukou, e lawe mai ana ia i bila e hoopaa ai i na lunakauawai apana, aole elua wale no makahiki, aka e noho no ma ka, oihana a na ka hewa e hoopau. Na Hou. H W Lahilahi, i $4,000 oo ka hooloihi ana aku i ke Alanui HoteJe. Waihoia a noonoo pu me ka bila Haawina. Na Hon. S K Mahoe, o lowo rnai ana ia i bila e hoomaopopo ai i na ono o na manu ahiu. NaHon. G 13 Paloliau, emakaikaike Kuliina Kalniaina i na mokupuni noka nana ana i na homahema o na apana. Hooholoiu, Na Hon. J Gardner, i ?600 no kekapili ana i uapo pili waapa ma Keauae. Waihoia a noonoo pu me ka Bila Haawina. Na Hon. J Kauai, ma ke kapaeia ana o na rula, i heluhelu mai i ka hila © hookaawalo ai i haawina kumau no P E Kahaleaahu, i £'400 no ka makahiki. Na Hon. J Gardner, i 53,000 no ka hana ana i na alahaka okolu mawaena o Wailua a ino Keanae. Ma ke kapaeia ana o na rula, ua heluhelu niai o Hon. S K Mahoe, he hoopii no Honolulu nei, i &2,000 no kahana hou ana x ko Alanui mai mauka aku o ke Kula Hoopololei a i ka Haleniai Pupule. Ma ko uoi, na hapaiia Na Hana o ka La Heluhelu aluaia ka bila e hoololi ai i ka Pauku 1 Mokuna 18 o na Kanawai 0 1874. Waihoia a hoi mai ka mea nana 1 lawe mai ka bila. Heluhelu aluaia ka hila e hoololi ai i ka Pauku 915 o ke Kivila, i hooholoia a aponoia i ka 1574. Waihoia i ke Komite Wae, Preston, Nahinu, Kaulukou, Aholo, Judd. Hoomaha ka Hale Akoakoa hou ka hale i ka hora 1:20' Auina la, aka no ka īawa ole o na hoa, ua hoopanee ka hale a i ka hora 10 A. M Apopo. La Hana 21 Mei 30, 1882. Halawai kaHale i ka hora 10. A M. Peresideua ma ka noho. Pule ke Fahunapule. Helulieluia ka meoleio o ka Ia i hala a aponoia. Na Palapala Hoopii Na Hon. J Kamakele, mai Makawao mai, e hookuuia na paahana i na Poaono. Waihoia ma ka papa a noonoo pu me ka bila o ia ano. Na Hon. J' M Kauila, mai Puna mai, 1 e hookuuia ka auhau pilikino o na makua mea keiki lehulehu. Waihoia ma ka papa a noonoo pu me ka bila auhau. Na Hon. D H Nahinu, mai Kona Hema mai, e hookuu i na auhau piliki v ■ noona makua e hoouna uei i ka lakou mau keiki i na Kula haole. Waihoia a noonoo pu me ka bila auhau. Na Hon. J Nakookoo, mai Wailuku mai, i 52,000 no ke alahaka ma Waikapu. Waihoia i ke Komite o na Hana Hou. Na Hon. G B Palohau, mai Hanalei mai, aole e hoopaa i ke aupuni i kaaie umi miliona. Waihoia ma ka papa a noonoo me ka bila aie miliona. Na Hon. J Kaluhi, mai Koolauloa mai, ehoopauia ka auhan kino. Waihoia ma ka papa a noonoo pu me ka bila auhau. Na Hon. S K Kupihea, mai Molokai mai, i 53,000 no ka uapo ma Pelekunu; $2,000 no ke alanui mai Kamalo a Pe-, lekunu-* i Sdoo no ka lawe leta ahilri i Pelflkirut; $600 ao ke -kumukula haole ma Pelel un i. Waihoia i ke Komite o na mea Huikau. . Na Hon. F Paliia, niai Honolulu mai, i 53,000 no ke alahaka ma Moanalua, AVaihoia i ke Komito o na Hana Hou^

i Xa Hon, 8 Aiwohi, juai Kohala niAi, l i 88,000 no ua nhnui o Kolwl» Hoiua. Y\ aihoiii ī ko Koiiiito o na H«im Hou, Biln d mo iut Olelo Hooholo Nn Hoii. 8 K Mnhoo, ma kn Aoiaann, i hohihohi niai 110 kn wn mna i kft bil« i> ])ili 'ma i nn mniin īnnka iinheloliole. Waihoin malnlo o nr> īuln. Nn Hon. F Bro\vn, ho 01010 hoolwlo, o lioiko nini ko Knliinn Wniwoi i ka mii ona waiun n mo ua wni ikaikn. ma ka HiUo I)n(o, i lowoin nun o koknhi jwko, Hooholoin. >vsi Hon. W H Rioe, o lawe mai au« ia i koia mnu hila nialnlo noi: E ha&wi ana i kn lunna i ka moa nona ko kulana in»a nin koknhi waiwai hoopii, n i ole, e koi paha, 2. E hoomalu nua i na holo* holona i lnwoia mni, mai na aind e mai. 3. E hooknpu ni i ka lawoia nna m*i iloko o koin aupuni i na waiona. Xa H,on. IIW Laliilahi ma ka aeia ano, j heluholu mai no ka wa iuuft ika bila e hoololi ai i na Pauku 1, 2, 21 a mo 21 Mokuna 41 o ke Kai'aima, e )ioonoa ana ika waiona. Hoilioi hou ia. Xo Hon. G W Pilipo he olelo hooholo, o kauohaia ke Kuhiua o Ko ua Aina e, e hoike mai pehea la na koina a Beritania Nui 110 ka moa o pili ana i ko Kuikahi Pauailiko. Hooholoia. Hou. F Brown, ma ka aeia ana, i heluhelu mai no ka wa mua, i ka bila e hoololi ai i ka Pauku 2 Mokuna 35 o ke Kavaima, o hoomama ae ana iua kapu o ka la Sabati. "Waihoia laalalo o na rula. Na Hon, J Nawahi, lie olelo hooholo^ e kauohaia ko Kuhiua Kalaiaina, e hoiko mai i ka nui o ua dala i loaa mai uo ka hoopae lima hana a me ka nui o na elala i nkuia aku. Hooholoia. Na Hon. G E Kiehai'eleou, he olelo hooholo, o kanohaia ko Kuium o Ko na Aiua o e waiho mai imua o keia halo i kope o ua kuikahi mawaeua o Boritauia a mo Farani a mo Hawaii nei. Hooholoia, Na Hon. G W Pilipo, he olelo hooholo, o kauohaia ka Loio Kuhiua, e hoi~ ko mai i koua ike Kauawai ma ke kakau, no ko kue ole i ka hookomo ana mai o na waiona me na kuikahi me ua aiua o, ko hooholoia kekahi Kauawai e papa Joa aku ana, a e paiia iana wehewehe no ia uiuau. Hooholoia. Na Hou, J Kamakele, e lawe mai ana ia i bila e lioopau loa ai i ka Mokuua 57 o ko Karaima. Ma ko noi, ua liapaiia NA HANA 0 KA L\. Heluhelu aluaia ma ke poo ka bila e hoololi ai i ka Pauku 486 o ko Kivi2«, e hoemi aua ika auhau kula i Sl. 75. Waihoia ma ka papa. Heluhelu aluaia ka bila e hookaawaleia i haawiua hoomau no J. Kuihelani, i 1.200 uo kn makahiki. Waihoia i ke komite wae uoua ua iuoa: Preston, Aholo, Pilipo, Pahia a me Cleghorn. Ma ko kapaeia ana o na rula, uahoik» niai ke komite Pai, ua pau i ke palia ka bila auliau. Hoopaueo