Ko Hawaii Pae Aina, Volume IV, Number 38, 17 September 1881 — HUI KALEPA. He haiolelo na T. K Robert imua o kekahi Hui Kalepa ma Heokena, Kona Hema, Hawaii. [ARTICLE]
HUI KALEPA.
He haiolelo na T. K Robert imua o kekahi Hui Kalepa ma Heokena, Kona Hema, Hawaii.
Ke loanao uoi bu, aole kefc»hi tu©a iloko o keia aūaina i uele i ko Loomaopopo «na i na kumu i Lapai ia'i keift Hui Elulepa, oia no ka imi «na i na moa & kūonoono ai ka noho nn« o ke> kanuka ma na potio kino t> kein nolio hoō, e hoomahuahna ni i koo& pooo, me ka hoopaa »na ia pono i»ia iho, nole Lioi e kailii» oku m«i iaia ako, A o ka pono q loaa i ko kaīmka ma iu hho, oia uo ka pono e loua lika i nn enon « pau o hui umi »ua m<v keiu Uwn& moikni. Ho moa ua maopopo iw kakou ua ano » pnu, o kft hai like iuj« o n« mea he iohuleLu a hoala i kakahi liniiu uui, ka maa o holopono «i ia bonfl. 0 ka iknika o ka muhu, ho iknika hooke, a o ka hui like nna o nn mahu he nui a uko«koa nm knhi hooknhi um kft nk© nwi e puku iwaho o kalii i hoopauia hi lukou, oiako kuaiu nnuu e hoouee aku i ua eioku nui ma ka monun tne ko lukoii knaiiiHha nui oo na milo he tn«« t«usani me kn luhi 010. . Pela uo knkou. Ina hoohui kakon i ko kakoa iuau iknik» a pau e lilo i hooknhi, i hiiokahi maūao, i hookahi puuwui, 9 ]ok»hi run nn bann, o hiliuai kekahi mnluun o koKahi, ;t e aloha kekahi i kaknhi, aLiil», e like do <iu«uei keia hui uat) ka moku nui i punee i« o kn mahu, a pelu tio keia hui e hoLo luuakila
oi īm bh ano a pau. He«ha k na pooo a me na poainikHi e ioa» ia kuleou eua keia hui ana e ln\v«lawe ma d» haoa kalepa ? Eia 110 : Pono nnifl, I poa ke dala i ke knnaka, | Puuo blu», I lilo ole akn ko kakoo | maa poao ia bni, »ka, kanpoui no ia kakou ihoPono okoUi, I iiiki i» kakou ke h«pai i na liniiH uui. Pono eba, I hiki in kwkou ke kokuu e hooinnu ukn i ka kuokou o ko kukou Aupuui. Aolo pahn i poina ia oukou k« hoomaUiio anu no kekahi m.iu Hui Kniepn i hoalaia e na kaimlea Hhwhīī mnmon rtku nei, ak«, he uie» eli«ehtv ke pu&nn ae, ua liiolo lakou n p al ]. Ea, e oaun.io uiai pab» auanei kekahi o oukou, e like »oa qo keia ine ia iohu hai. Aole ! ftole loa pela ko'u mauao. Ua kukuluīa lakou tne ke uno powelii-| wehi, oolaHa, naui oo ko liikou hiolo anu—ua kwkoloia lakoo malunao ke kuhua kuloaiilaoa. Aku, ua lilo nae ia tne be mau kia hoomanao la iloko o na puuwwi o kekahi poe e noha ooni nei ma na mHnno hoopohnla. Ea, ke nonoi »*ka uei uu i ko oukou lokomaikai, e o(uoiu e wehe ue i na pnni pulia o ko ookou waihoua eoonoo a e kaupaona iike iho i ke kolana o ia »n i aui aku ln nie ko keia a kakon e hapni uei. Ua loaa ia kakou he Kuoiokanawai maikui, e hoakwku pono ana i ko knkoa kihu pouo iloko o kei* hMūa, a ke hapni nei kakoe ika h' H rja a hookahuu iho malu ua o keia Kumukhaawai, me ka hoopili ana mai i ko kakou ikaika uae ke aloha lahui i koo a i m»kia no ka holomua o ka kakon roau li^nn. Pouo eaua, I pna ke ditla i ke knuaka. Ma kefc«ht pauku o ko kakou Kumukaoawai, ua hoakakaia ka paa loa ana o ku kakou dala iloko o kei» hui uo na makahiki elima,- aole Joa e hiki i kekahi ke kii aku i kooa mahele oia ua ano a paa; un paa loa, me he la aia iioko o ka pah.u-bao.
oiai qo hoi, ma fce ano mau o na knnakn Hd\vaii, e 1 ike nia ka nui o ku loun mui, pela ao ku aui o ku lilo uku a oi «ku i kuLi munawn. U» like ktJ dylu aio ku inaau ka lela i ku lawa; uolniln, i kukuluia nī keia bui m« ke uno i Balieko a i Paia-hao no du kunaka Haw«iii. Pooo eha, I lilo ole aku ko kakou m<tu poao ia liai, uka, kuapani iho do iwa«Ln o kakou. Uh olelo hou ia no ® B kekalii puaku 0 ko k»koo Kumukaiiawai, n» pap«iii nu boa o keia hūi n me ko lakou mau ohana noie o kuai »ku ma aa halekoai okoo, Mk«, ma bo ka bai liHlekiiHi wale co, nolnilii, m«. ia «no, uh hoowaiwiiī «ku kakou i keia bui. A do\vhī bui ? So kukou no. Nnlaila, ua hoi bou mai uo ke dala * k»koa i hoolilo aku ai ia k»kovi, ke kaupuaī ana o na pono ia kakoii ibo no, roa ka lilo ole aku iu hai. lloko o na makHhiki i hala a hiki mui 1 kein la, oa buowniw«i ako kukoo i nu P«ke aio ua baole, aole he poe e ae j boowaiwai aka keiu mau luhui inwliliini, o kakou wale uo; a u* lib ia 1-ikou ka noho'na kuonoooo rualuoa o ko kakou »itf» m;ikuabinu. lukou im uinanui i hiipoi i» o ko kakoo waa ulii kuhiko, ia lakou na liale nani, ii* lu. kou k« hiinonano o k« Aupaūi, a i» lokou ka bap«uui o na poūo a pau o ka «ina. A pehea ibo U kakou nn mea noua lea »inß a ma ke Aupuni ? Ke opi» Ta ae nePkiikūu a piR pu mtt ka piii», ba puhiaole muopopo lea kukou, a ua
like kukou um kft naoa 010 loa'imua o ko laleou liauohaoo, uoho kukou e ike ia ibo. Aia kn hoi ihea ka kakoii mau d«la e houlni nku uei ? Ke mauno nei au uia i Kina, aia i Aiuerik», pia i Euiopo, a o ka iiihuoe ke hahainei inahopo o kokou, Nolailu, ina kei» auo, ka manaolana nei au ua hiki mni ka \\& no kakou e ku ai iluua n e hopu Hke me nu iho o ka oionao lokahi, e lawelowo ma na hana hoomakrtulii t a © paio oku tae ko kakon inuu eueuii, oia o llihuue, Hoopili w»le. a pēla »k«. O leeia wale uo kn laannwa, nole kali. Ke olelo mai nei hoi kekahi mau haoie, "jMakehown i ke kauaka ke kukeilu i hulekuai, akahi la, i ka lua, puka maiaio,'' 1 Aoie «uei ha uiea pono e lilo keln i kepa e liou »i i I kakou mau : punwai » a hoeueu i ko kakou mau ma--1 uao a hooholo koks i ka hnni» iiuua ? Aola auai lte mea pouo e līio keia i mvilu holopuni nvuit o hoouuu likoi mv I puuwni ulohn lahui o na K.ona uei 'l Ka manao eei an pela. K« muuno uei au 0 ku haui» a kakou e hapai nei, lia hami e hookaawala nku ui i na poe kalepn a ae tnai o kukou aku, u e waiho iho ko knliua i kahua heihei no ko kakon n\(\u pouo, a oia ka lioi hou »n» ui»> o ko k»kou mau poim ia kakou iho. Pouo ekola, I hiki iu kakou ko hapwi i ua hana nui. Da maopopo i»t kakou o ka waa uui e waiho aoa aia kunhiwi, sole e hiki i ke kauak» hookohi ke kauo uiai i k»i uei, akn, iua hui like ka ikoiku o mi poe ke nui, aiaiia hiki. Pela no ka Imua a kakou o hapai nei, iea hai like ko kakou iniiu w»hi ikaika, alaila, holo pouo ka haua imua. Ke unnu aku kakou i ka hupnuui o u» han-i kalopa i lawelawe ia iwaena o ua Pake a ine na haole, ha hui ka hapanui. P«la o Ake ma, "Waila nio, H*kafila eua, Poka eaa, a pelu nku.
NoliuUi, o ka waiwai o ka bu.i like anu u»n keia nuo, i hiki ia knkou ke haiia u ke loaa na hana nui a uie «a pomnikbi tiui e liiki oie ai i kt> kanaku hookahi ke hana a ke lohw. Pono ehu, I hiUi ia kakou e hooainu aku i ke kuokoa o ko kukou Aupuni. Aia a hikii ia ka maūao o oa poe he nui mnialo o ka haua hookahi ma ke uoo huli waiwai, nlaila, ua ake nui lnfeovt e imi i oaau kuoawai maikui o hoomalu ai i ke aupiini, no ka me», o kn malu ana o ke «upuni, oia no ka malu ana o ko lnkou waiwai, Aka, ina hnunaele ke aupnni, pela no e malu ole ai ko lakou waiwai. Akh, ina hui lokahi ole na knaaka ma fea hana hooknhi, pela do e lokahi , ole ai ko lakou aianao e hookupaa i ke aupuni. He kue kekahi i kekahi, a he lioopuka i na ni.nnno e hoowelaia tii kekah\, a pela a ula mai ui ka mokuahana a uaanao ole lnkou i ka malu o fee aupuni. Ina waiwai ke kanaka, imi nui i nn kanawai ehoomalu ai; aka, ina ilihuoe, aohe a lakon mea e mauao oui «i 0 ko )akou m«u wiUii kiuo wale iho no,uohe oihu mea hoohihk mai i ko lakon tioo»iOo. Ina kaua ia moi, aole lakoa manuo nui e poho aua: aole Bke nui e kue uku i ka eneni; uk*, huli koke paha lakou oaa ka enomi e kue aku a hao aku 1 ka poe mea waiwai, q nui ka pilikia iloko o ke oupuui, a pela e nohaha ai a iilo i mea ole. NolHila, o ka ponoe loaa ia kakou naa keia hui aon, oia ka imi ana i na naea e hoomalo ni i ke aupuni i holomoa ko knkou Ijoīi wuiwni aoa, a pela e mau «i ke kuokoa o ko kakou aupuiii, no ka men, o ka muiu ko kakou ffinkt)in<tke. 0 keiu ūe la na pono e lobu īa kakou ke lokahī kakou ran k«ia hni. Heaha la kekahi kokua ikaika e holotniia ai k;i kakou huna ? Eia ; B lilo kakou a pau i pne hnna mnn inii nu iiiiaa liuia: ln« hui Jokabi kakou ine ka pi»raoe k»u« nui i ka mnia, ka hala, » tue na inea ulu o ho o Kona nei, ke nianao nei au, ua biki i« kakou ke hoohui uku i keia hoi mo keknhi hnole kulepa ma Kalepoūi, a nana e hoouna poloiei mai i naokuahi holo loa ī o kakoo ngi » 3awe ska i ko kakou mau waiwMi ma ke hqo kaJepa i ii H oiea ulu. A iūa pela, alaila, e lilo ana ka keia m»u ap,iua knnaiaa i mau kuJunakmihnio uui raa keia uaua «ka. K*3 lohe nei kakou, a\a ke »lah»o aia M<ihukona, »ok« holo mai koe o uh kaa iaahu; mahope ike k»kot\ he kulaunkauhale n«i iu wahi. Pellua, iua mii mai ūi» kniinkn, «ole nnai o lakou raaksmake i na uiea ulu o n» Kou» oei ? Ke munno uoi >'Q, aolw e uele ko lakou makeniake, alailo, t> noi una ka poe oana o kuai uiai ko kukuu tnau inea ulu, a pela o uui ai ko kukou mau pomaākai. Muhope ike kakou o paa aaa he alahao nia Kawaihaea bjki aku nja Hamakd«, 9 holo ann na kaa mahu, e lilo aua 0 Knwaihae i kulunakauhale nul a i awa Itu moku uui hoi ma koia mu» nku. Pehoa, ina e kokoke mai keia mau pouo 1 o kukon nei, poheu kakou o haūa'i ?
E nolio aku no nnoi kakou peln a nana nleu i ka hotia mai a ua Pake, huolo, a me na lnhai e ae tno kii hoowaiwai mai ia lukou la maluna o ko kakoa nina ? Ke uoonoo iho k&kou, »ole, »ole loa pela! Ano, o ka wa like mai ni kakou mai ka hiumoe ana, a e lalaui like i nahaoa lim» noo ka lokahi o ka ujrnuo; a e paa mai i na wahi aina i koo a e hooholo koka i ka haua iaaua. Ak», a i nete ko kokou noonoo nna alaila, e lilo aku no nunnei ko kakou mau aion i nt\ inalihini, oiai, o k« omv a>»tift nu wahi a'mn i koe, aia \o lakou hio ana ma ka poepoo (d«la), » o ko kftkou hopeua. e holo wale aku elike me m> Ilikini. , Nolaila, ra» keia niau wehewehe nna e lawe kela o>en keia mea tv noonoo rae ke aknhele lo», a e ike len no knkou j na pomaikni nui o ko kukou lionU aiui i keia haua, He nui mvpotni\ikai ewaiho mni uei tnalumt o ko kukou mau nina o Komv nei, a i hunim hoi mai ko kakou iniui nanku aku. A iuu lokahi knkou e Uooko pono i na raon i houkaka ia mamiia ae uoi, alaila, oia iha ia uo ke ki e hiki si m kukou ko wolie \ucvi i nn pnni pukn o im powaikui lie nui, a e lilo no auanei o mt Kona nei he tvi«a i hu ai ke duhv me ke gula. Pehea kakou ehana ai ? E lian» me kiv lukahi o ka tu«uao, nloha keknhi i keknhi, pnuleie kekahi i kekahi, kokua kekHhi i kekahi. Hapai liko kaknu i kekahi ma ke kulnna eoalana ae, a uana o kulou iho a iinpai pakahi ae ia kakou ilaua. I inea kekahi nana e laUu iho, a i poe kekahi nana a hupai ae; a pela e pii like ai kakou ma na kulana o ka noho'n* kuonoono. Aole me ka bookomokoaio olelo, aole me ka hoomokui>hnntt, oo'e uie naiuo.a pau, aka, me ke nheahe malie wale no.