Ka Hoku o ka Pakipika, Volume II, Number 1, 10 ʻOkakopa 1862 — [Illegible] Paipai. [ARTICLE]

Kōkua No ke kikokikona ma kēia Kolamu

[Illegible] Paipai.

M nā hinēkā MOWii :~Aio&ā cm W CNlfti MftlN O ko ottkott pftīt«Mftllfl • Uft t aft bott ft m kft «ta ftftft « ftft Aftfttift6 tw««nft « ko kftk«it lfthftL V* fttioH kft« Mftil i kft t«W« «6ft m*\ ft ftft Lwnft fftWt p#p« f i kft helU ftkfthi miouahi O kft iyetr PāHpikāi ftik* 4» ft m kft īk« «a* m«i«Ua i kft «n«hft<i ō kft Akftk«»t l»ftkipt< ki« ft kukulu bōtā ftftft iftktm ī k«rift 11« kftfittkftl

lft oukuu hōi ft 6ft ftt§Blftkltt« t ftft tu«bln« heluh«lu paUpala, a ia oufc«u h-ā e ea k« npiopiu oke ftu|»utii pftta|Mltt« £ft kau ftku fi«i *u ia kikou ft pau, e tawft i ko kahou &up«p», ft • uku fto i k« tialft « lik« Sift ki boo?aha it kft Ahahui. H« Wfttw«i waoli kft nupep», b« »«« « poiUiīkii «i he kiuo & ftt« fc« uhafi« pu kekahi,

U® ul ki wiiwni o ii« pepft b« 65 o ki Uiikehiki, ittttti O oa dii« «itt« i kuiiii ia ii t he oui Ina kft WīiWii o ka heluheiu nupepa, ft tti« fcft pnmaikii. H« ttt«ft ii 6 hooulu fti i ko k«kou lahui o pii aku iluna i k« noho ana naauao, i ka tioho maem&e, n me k*houikaU ki i tfl«ft ē pntto «i ka noho flttft tttttft; Uft ola ko kakou tfiftu kuputtft me kft nupepi ols, me k« kit'piiiipft)ft iiiptiuputt tiuki« ika, ii kakou i tift kamalli o k« palapali, « ola itaft kaknu me ki w«iu bitft n mo ka nupepi,

Ua olioU kuu inanao, e kokua lik« a* me» a pau e mnkemake e Houinhi lui ia ka malamalft<i»a 6 ka naituao rti« keea pae aina, aole w/$l ē hiki ai īa mnuK, ke ole e h«»»mauia tta ttttp«pa naoua» akaa iwaena o ka lehulehu. He okoa na nupepa haipule « kakou, a ua maikai h«»i ia no ka holo ana o k« uhano, i kana |»ule I makemake ai; no ka mea, ua heluheiu wale na pule o ke ano haipule, a koe ka naauao io me ka holo like ole, aka, aole peia na nupepa a kanaka e kukulu §i, ua komo na oielo pnle a pau lioko oia uep», me ka manao ole i kona pono a me kona hilinai lalau O keia nup<*pa Hoku o ka Pakipiku, oia ka oi uku i na nupepa a pau oia ano i pai ia ma Hawaii nei.

Ua akea kona mau aoao, a ua liohnnu ko« na naauao, a me kona kumu monao, he iua ole noia ma keia pae aina iwaena o keia ia« hui Hawaii, aole oia I nana i ka mea kiekie t a i ka mea haahaa ilalo, aole i keia aeao keia anao, me ko kokua ole i ko lakou pomaikai like, aka, u« nana ia me ka naau hoopono i na mea a pau, Nolaila, e lawe no kakou i kein nupepa e like me ke Kuokoa, Ua pau, me ka iana o ko'u manao, e hoopuka hou aku a'u mah»pe. Jno. D. Kkaka, Kunawai, Honolulu, Oahu, Oel. 1J). IBG2.

E ka Moku Pahipika \—Al6ha kaua.

E o'u makamaka, e o'u hoa o ka ili uloula mai Hawuli, a Kauai, atoha oukou a pau ioa, Ua lana mai ko'u manao, me ka piha i ka olioli nui, a me ko aioha e.kauleo aku ia oukou. Eia mai ka kakou hanau inuh ke heie aku la e ike ia oukou i kona mau kupuna, no ka niea, ua hata aku kona makuakane o ka Uoku o ka Paklpika, a ua ili mai koha hooiiina a pau ia ia, eia mai ta ke au aku ta i ka ale o ka moana, ke hoomanawanui aku la i ke anu mokekoekoe, e kau aku ana ke aho ia oukou i ka poe nana i kanu a kupu a hiki uku ia imua o oukou, mai nana maka mai oukou ia ia/ e hookipa, ehanai iaia, mai aua, inai ike, inai kulou ka maka ilalo, mai ininamina i kahi ai uuku, aole e pau kaai ia ia, no ku mea, hookahi no ana ai ana eono malama aina o ke kanaka, e hookipa, mua ia ia, alaita, na lilo ia i hoa kamailio nona, hoa atoha, hoa ohumu, hoa kuka o keia ano keia ano, e kipa pinepine ana ia i kela pule keia pnle, ina ia iohe iki i kela ano keia anp o iia kihi o ka honua, na kaua, na mea hou, na mea au i ike ole, alaila, ua ike keta ua hookipa oe, aiaila, o ka hiki koke &ku ia no ia ia oe, e hoioholo olelo ai, aoie kela e huna i kau inea i ike ai o ka ohi aku la no ia o ka waha i ke kamailio ia oe, aohe koe o na mea o ka honua nei i ka hai aku ia oe, ao ka nui o kona kipa aua i ou la t ka makahiki hookahi, he kanalima kumamaiua iioko o keia kipa ana, eiua paina ana, a nolaila aoie paha oe e luhi i ke kalua imu, aka, ua piha pona kona kino i ka waiwai nau, i kela kipa ana keia kipa ana, noiaiia, ua oi ko kakon pomaikai ia ia mamna o ka liio ana o p& daia eiua i ka mea lapuwale, nolaila f e ata e kamea ehiamoe ana, pehea ka loihi o kou hiamoe ana, e ala iike kakou a pau loa, aole mfe* koe e hookipa ia ia »loaa ka ike, ka naauao, ke akamai, no ka mea, na kakou iio keia nupepa aole na hat, kohu no ka hookano na ke kino no, mai hoopilimeaat kakou e like me ka Ewa naaupo o mau | ko kakou olelo ia e ka iahul iii keokeo i ka naaupo. A naau ka lakou Hoolahi hookiekie, e naoa kakou i na olelo ma ka nnpepa Kuokoa, aole auei kakou i hoino ia malaila, ke oielo ueiau ua hoino oia I ka kakou nupepa/u* ili mal keia maluna o ka I*hai holooko«, alaila, e kilohi, e ooouoo kakou malaila, ke hoopilimeaai nei kekahi poe o kakou, e naua kakou i ka mauawa i hoomaka &t ka kakou nupepa Hoku o ka Pakipika, ike ia ao aa moie, kanikau, kaao, inoa, alaila, olelo ka oupepa Kuokoa, ua pilua i ea cac» iapuwale, ao!e ona makemake ia mau mea, aka, ua ku au & nana i ke Kuokoa/ he mele kanikau uioa» kela leaiea keia leale» a pela aka, auhea ka polo!es aoa s kaeoa iboai fi»lipo> oo waie oo kanahaea, aole ka lealea, nolaila, e noouoo kakou i oa mea kau like o aa olelo, eoliaila, e ooonoo kakou. Meke aloha. SbrQ,