Ka Hoku o Hawaii, Volume XXXIX, Number 42, 7 February 1945 — NA MEAHOU O KE AO NEI [ARTICLE]

NA MEAHOU O KE AO NEI

KE KULANA lIOONEE KAUA A NA KELEMANIA | Ma na lono i hoike fa mai, līo ' ano akamai maoli nt» na Kelei mania i ka hoonee ana i ko lakou ! mau pualikoa. O keia na mea i jhoike ia mai, mai ke kahua mai ;o ke komohana o Europa. , I Ma kekahi hooili kaua ana mai nei mawaena o na Ameliks,__ame na Kelemani-a he nui wale o na k.oa i paapio mai, he poe opiopio a o kekahi poe aole he makaukau loa i na loina o ka hooili kaua ana. I ko lakou nieniele ia aaa keia, ua hoike mai lakou, ua kau-a ia na poe maieaukau loa i ke kaua mahope. I ka wa a ka enemi e poholo aku ai maloko o na laina f o mua, aiaia o: ka wa ia o lakou e lele kaua mai ai.

HOONUU INA MEAAI Ma ka hoopakele īa ana mai nei o na pio ma na aina Pilipino, he hookahi .0 lakou, a i ole o lakou no paha apau, akahi no a ai i na meaai maikai a na Amelika, a i ha'o hoi ia lakou no kekahi manawa loihi.

E hoike ana ka moolelo, he hookahi o lakou i ka wa i ai ai ina meaai i maa ia lakou, ua hoonuu oi-a i na meaai, me ka nana ole ae i kekahi poe, aka, ua nana no oia iaia iho. Ma ka ai houkahi ana, ua pau iaia he eono hua moa i hoomo'a ia, i ka ai, a pela me kekahi mau meaai e ae i panai ia aku Lmua ona, aole oia i haalele. Ua hoi papalua >a kekahi: mau mea ana i ai ai, me ka nana ole ae i na paha e manawahua kona opu. Ua hoike ae oia, "Akahi no au a ai hou i keia mau mea maikai, aole o'u nana i na wau e loaa i ka ma'i no ko'u ai hapuku." Owai nohoi ia mea hoonuu ole, i na akahi no a ai hou ina mea i maa iaia oiai oia e noho ana [me ka lanakila. A i ka paapio ana, aole e loaa ana na meaai e like me kela.

He nui na mea i hoike ia mai i ke >ano o ko lakou hanai ia ana. Aole ka he hanai pono ia. O na meaai e haawiia aku ana, oia ka lakou e ai -ai. HE MAU MILE HELU WALE NO KOE Ma na lono i hoike ia mai, ua kokoke loa aku la na pualikaua a Kenelala Makaaka i ke kulanakauhale poo o na aina Pilipino, oia hoi o Manila. "Eia na pualikaUa Amelika he 17 mile wale no koe me ka hapa a komo aku lakou i Manila. . . Ua pae hou aku kekahi mau pualikaua malalo o Amelika ma kekahi mau wahi e kokoke ana hoi i Bataan, a e nee aku ana hoi no Manila. Ua like ia me ekolu peha mana o na laina kaua a Makaaka e nee mai ana mai na kukulu like ole mai Manila aku. Ua hoike ia mai, iloko o 26 la mai ka pae mua ana a na pualLkaua Amelika ma Luzot\ a hiki "Mula i Ka loaa ana maila o keia lono. ua nee aku na pualikaua Amelika ma kahi o ka 105 milo a oi aku.

Hemanaolana no nae hoi ko Keneiula Makaaka e liio mua mai ana o Manila i kona niau pualikaua maniua o ka haulepio ana o ke kuiauakauiiaio poo o BeteUha,

i U£ iNLI MA MAKE MA K£ | KAHUA HOOPAAHAO I Ua hoike a« o Kapena Hibbs. |*i& ma kahi o ka 20 mau Ameii|ka ame Piiipino, he poo pio kaua | *wu iukuia, & he mau haneri ~-a |* oi« h« mau tausani- i ole oi j*ku paha i mak«> mamuli o ka imalama pono ia ma kotu ka|nua hoopahao ma Luson. | O Hibbs kekahi iv.-aena o kaslo hopakolo ia ai ma Cabanatuan. ] I Ua hoike ae oia aia ma kahi he ] | m«u Piiipino an»« 100 Anie- ] i lika i mako uiai na kumu like ole ( iua k« ioiiiua O Dotmell \vale ; juo. L'a oī aku m&uma o ka 100 ( |iuau Aaneiika i niako nia Oaha*, , ualuau. i ; Ua hoike a« o*a lio i«iiuioiiu j | ua UMUMwa o ua pio i haiiau xa ai . ( in* na pauku laau *ua hooie ia ; , hoi ku haawi.a auia o i.a iaau U- \ £HUVU i na i loUua i ka uaua-. |

, - -| , MAKAI KAI N'A MOKULI l , Hm^MANIA

Ua loaa aku kekahi lono i Laiana mai na aupuni kuokoa aku e hoik« ana ua makaukau na Keleinania no ka hoouna ana aku he 200 roau mokuluu ma na alahele moana no ka hahau i»na aku i na aumoku o na' aoao huiia e holo ana no Pal-ani ame Rusia.

E hoike na la lono mai Stockholm, aia ma kahi 6 ka 400 mau mokuluu Kelemania i makauleau no ke'komo ana aku i ke kaua a eia no ke kapili ho'u mai nei he mau mokuluu hoū aku, ma k-ahi o ka 20 a ka mahina. E hoike ana ka lono mai Norewai mai aia he heluna 'nui e Koolulu nei m-a Berg:en ame Trondheim.

O na m'okuluu hoi,' he heluna. nul o lakou aia m'a kahi o ka 1,500 tona pakahi, a ua hoike ia mai hoi no ka hoolako ia ana me na mea kaua ano hou loa.

HE X0 MAU MOKU KEPANI I LUKIĪ HOU IA E hoike ana ka iono mai Wakineko#ia mai, no ka hoopiholo ia ana mai nei he 10 mau moku Kepani hou e na mokuluu Ame* iika ma na kai o ka Hikina loa. Ua kukala ae la ka oihana kaua moana, o na moku i hoopiholo ia he eiima mau moku halihali uk-ana, he ekolu mau moku halihali aila ame elua moxu halihali koa. Ua hiki aku la ka huina nui o na moku Kepani i hoopiholoia e na mokuluu Amelika i ka 989, oia hoi huiia he 104 mau moku kaua a he 885 moku e ae. O na moku i hoopiholoia e na mokuluu mai ka hoomaka a na o keia makahiki ua hiki aku la i ke 65 maū moku, i huiia me elima mau kaua, oia hoi he hookahi moku kaua mama, hookahi moku kaua luku ame ekolu mau moku ukali. O ka nui o na mokuluu Amelika i nalowale mai ka hoomaka ana o ke kaua ua hiki aku ma kahi o ke 36.

Aoie no i kana mai ka nui o na moku enemi i poino, eia nae hoi ke hoomau maila no i ke kaua ana. HAULEPIO KE KULANA- J KAUHALE Aia ma kekahi kolamu heluhelu o Ka Hoku nei e ana i ka mamao o na pualikaua Amelika mai Manila aku, oia hoi he 171 mile me ka hapa ka marpao ■aku. O keia na lono i hoike ia mai ma j ka Poaono nei ma ka lono radio, | a ma ia po iho ua kukala hou ia j maila ma ka radio e hoolohe mau | aku ma ka radio, a no mea, e j like me na lono i hoike ia mai e Kenelal-a MakaakA, ,he manawa wale no koe a komo ,aku na iika i Manila, a ua qlelo ae o Kenelala Makaaka, ua manao hoi oia o ke §abati oi kona la e komo aku ai i Manila. O ke Sabati malaila, oia ka 'Poaono ia kakou me Hawaii nei. Mai ia manawa mai aok 1 he mea i lohe ia e piii ana i na hoo-

nee kaua a na Amelika, ahlki | w&le i ke kakaluaka Sabati mai t , a iu& k« awakea oia la i pohaj tuai ai ka ieo o na hale iadk> e kukala mai aiw no ke | kwno ana maila o na pualikaua' Amelika maloko q ua kulanakau- j nale ala. ; | Ua loaa mua no ka ike i& Ko-, «elala Makavika ua anoane loa j

- U 1 L -^ L *■ -T • mai i ka manawa a kona mau pualikaua e lawe hou mai •ai i ua kulanakauhale ala, a o ka hooko ia ana hoi ia o kona iini, a me ke ko ana o kana i hoopaa mua aku ai i na kanaka o na aina Pilipino, e hoi naai ana oia a hoopakele ia lakou. O ke ko ana keia o kana mea i hoopaa ai. . ... l TJa haaleie oia i na aina Pilipino aole no kela manao hohe wale, aka, ua makemake oia e kaawale aku i loaa ai iaia he manawa e hoakoakoa ai i kona mau pualikoa a huli hou mai a paio me na poe komo hewa.

E like me kekahi mau lono i hoike ia mai, mamua aku o.keia iilo aia maila o Maiiila i na Amelika, ua hoike ia mai ka no ka ike ia ana i ka a o k"e ahi, maloko o ua kulanakauhale ala. Ua hoomaopopo ia o na uwapo kai a ia e ke ahi, a aole ia. rnamuli o ke hoopa-hu ia ana iho e na mokulele Amelika, aka, m-alia 0 na hana ia a na Kepani, i hiki ole i na moku Amelika ke komo aku maloko o ke kaikuono o Manila. O ka mea wale no i hope- ! hopo ia ai i kinohi, o hoao na Kepani e puhi i ke kulanakauhale ! o M-anila i ke ahi. Aole na'e hoi i hana ia pela. j Aole. no i huli kue ikaika mai jna Kepani i na pualikaua Amelika ia lakou i hookokoke aku ai 1 Manila, a pela nohoi me kekahi mau wahi a lakou i komo aku ai. Aole no i maopopo ke kumu nui 0 keia kue ikaika ole ana mai o na Kepani. Malia paha, ua emi mai ko lakou ikaika kaua aina, a j i ole hoihoi ia aku paha ka napanui o na koa no ke ku kiai ana 1 ko lakou aina makua.

Nolaila, aole no ka lilo hou ana maila o Manila i na Amelika, he mea ia la e pau koke ai ke kaua, —aole, he kaua loihi ana keia, aka, ke hookokoke loa aku la nae hoi ke, kaua ma na ipuka o lapana. O ka kakou no o ka hoomau aku i ke kakoo ana i lio kakou inau pualikaua, ma o ka hoomau ana i ke kuai ana i na Bona Kaua. I ikaika no ka holo ana o-ka moku i ka nui o ka la- | nahu, i na aole ka lanahu, e holo ) akuaku -aku aiia mahope. Pelano na koa, i ka lako mau ana i na mea kaua, aole he wa e ku nana . aj, aka, e hoomau ana no i ke , kaua ana.

He mea maopopo loa i ka lilo hou ana maila o Manila i na Amelika, e kaia ia ana ka pilikia mai ka wi mai. Ua hauoli nohoi na kanaka o ua kulanakauhale al-a, no ka mawehe ia ana ae ia no na haawe kaumaha- o ka lo koino i hookau ia aku ai e na Kepani.

KE HOAKOAKOA NEI XA { KEFAXI | £ia na Kep&ni ke hoakoakoa | m&i nei i ko iakou mau puaiikoa, ( no ke kupale ana ina kapakai o K&n&h\ū, i ole aku i na sna- ! hele kaua o na aoav> huiia ke pae . aku ma ke kapakai o Kina, | Ua kau e no ka weli ia lakou, ;i na e pae aku ana na pualikaua ) o na aoao huiia ma ke kap&kai o ,Kma» alaila, aohe he mea nan& « \ paa mvii ia lakou i hope. Aole *n& ( nohoi ia he mea no na pualikaua , huua e hopo iho ai, a i na i hiki |i na qualikaua AmelikA ke pae .maalalu aku ma "Luaon, e j ana no ke pae aku i Kina,