Ka Elele, Volume 1, Number 14, 7 October 1845 — NO KE ANA KUPONO IA HAWAII. [ARTICLE]

NO KE ANA KUPONO IA HAWAII.

Ua ike au ma ka Elele, helu 13, aoao 90, i ka palapala a Hoinainau i palapala aku ia Kamakau, mehehoowahawaha la i ke Aupuni Hawaii. Hoohalike mai la i ke. Aupuni me ka moku, a ninau mai la, e pono anei na pono a pau o ka Manuwa nui maluna o Hooikaika? Ke olelo aku nei au, aole. Aka, he pono ke hana i na kia elua, a me na pea a me ka heleuma a me ka Hae no hoi; a ina he kaua pono no hoi na pu. E pono no hoi i Kapena, a i malama moku, a i huli pahu, a i luina, a i kanawai a me na mea e ae he nui wale e pono ai ka moku. Ua mahaloia o Hooikaika, no ka mea ua aneane like me ka moku haole. Pela auanei ke Aupuni. He aupuni uuku ke Aupuni Hawaii, aka, aole e pono ka haunaele a me ka huikau, a me ka hemahema. I kuu manao ana e kakau i keia palapala, ninau aku ia au i kekahi aaole akamai i ka nui o na Aupuni Kuokoa ma ka honua nei. Hoike nai la oia i kekahi palapala Hoike Honua, uapaiia i ka makahiki 1840, nalaila ka papa inoa o na Aupuni Kuokoa a pau o Europa, a me ko akou nui, a me ka nui o ko lakou tanaka. I mai la ua haole nei ia’u. 7 na Aupuni Kuokoa ma Europa he 59 ) na aupuni i oi aku na mile kuea i ko kc Aupuni Hawaii, he - - 19 4 na aupuni i emi na mile kuea i ko Hawaii, he ------ 38 4 na Aupuni i oi aku ka nui o ko lakou kanaka i ko Hawaii nei - 32 4 na aupuni i emi na kanaka malalo i ka nui o ko Hawaii nei, - - 26 4a keia palapala ua kakauia na mile kuea o Hawaii 6,000 \nie na kanaka Hawaii - - 150,000 A lohe au i keia, ninau aku au i

ua haole nei, “Ina he oiaio keia olelo a ka Hoikehonua, heaha ka mea e hoowahawahaia niai ai o Hawaii nei? I mai la oia. “Eia paha ke kumu o ka hoowahawaha. 0 ka noho haahaa a me ka ino o ke Lii ame na lii. 0ka ilihune oke Lii me na kanaka, a me ka naaupo. Ina e eu ae ke Lii ma ka noho hanohano, a me na Lii ame na kanuka i ka waiwai, a me ka naauao alaila emo ole ka mahaloia o keia Aupuni e ko na Aina e.” A pau ia kamailio ana, hoi aku la au me kuu noonoo nui i ka olelo a keia haole, no na mea e mahalo mai ai keia Aupuni, manao iho la au, o ka haipule kekahi alaila hiki. Ua maopopo ia’u, aole e pono ke hana i na mea a pau o na Aupuni nui maanei, aka, o na hana e kupono ana i koonei Aupuni, oia ke hanaia ano, i holo loa ka hana. Aia no nae i ke Lii ka mea nona ke Aupuni. A pau ia, hulihou au i ua Elele nei, aoao 103, a heluhelu, “Pono ke hoopai i ka puhihaka,” no ka mea, i ka makahiki 1844 ua hoopaiia ma Bosetona, eiwa kanaka i ka hebedoma hookahi a uku palua ke dala no ka.puhi haka: noonoo iho la au, Eia ka ua kiakolu i oleloia e ka makamaka o Kamakeu, “ua nui na ia, ua hihia na kaula mai mua a hope; ua nui na kaula ma na aoao e paa ai? Ua rui na pokaka, ua mahuahua na pea.” Opeope mai la au i ka Elele, me ka manao e waiho loa i ka heiuhelu ana, ike koke kuu maka i ka olelo hope loa ma ka aoao 104, “Hamaele” kanalua mai la au iloko o kuu naau, a puka aku la keia ninau. Ina ua ike 'pono oukou i ka hale kuai rama ma Lahaina no ke aha

la aole oukou e hoopii aku i ka Lana, a e hoopauia keia hihia nui? No ka mea, ua “Ponu ka hoopai i he kuai Rama” ma Lahainake loaa ole ka palapala kuai na ke Kiaaina mai. HaIMANA HoiKĒUpNOA.