Ke Alakai O Hawaii, Volume I, Number 26, 30 June 1888 — Na Komite. [ARTICLE]

Na Komite.

Na ka Perosidena i waiho mai i na inoa o ka poe e pani mai ana ikona wahi maloko o kekahi mau komite i lilo ai oia he lala ; kqmite kanawai Koho Balota, D. 11. Ilikikoki; na laikini, A. lega; -na kai konohiki, W. A. Kini; Hoopae limahana Asia, G. 11. Dole; hookolokolo, -W. 0. ; na palapaia hoopii liuikau, G. P" Kamauolia. Na Hana o 4 ka la. ... Haule loa ke kanawai a~ Ilikikoki i lawe mai ai no ka hoopau ana ike kanawai haalele wahi moe o na kane me na wahine, Hooholoia ka pauku 1 oke kanawai Uwea Telegarapa moana. lioopanee ka hale, a nolio ma ka PoaonO hora 10. W Hana 22, lune 23. Halawai ka hale e like me ka mau Na Palaiial'a Hoopiu Ka JBrown he hoopii mai a Myers mai, no kona koena uku ī koe o kona neho kakauolelo ana no ka oihana wai, ma ka 188(1». he $150.25 i koe e uku ia aka iaia. Waihoia ike komite hookolokolo. Na («eoki Dote He hoopii inai haua mai epili a;ia i ka hoolu i ana ī kekahi apana koho balota o Hanalei no ka Apa na Koho o Kawaihau. Waiho.a i ke komite ioia ke Kanawai Koho Halola. Na 11. Kulaukoa he hoopii mai Koolaupoko mai e hoomau ia aku ka Luna Aianui oīa Apana. Waihoia īke komi(e 0 na alanui īno haua hou. Na H. \Vaterho,se he'hoopii mai llonolulu e wehe koke ia ka hoakea ana i ke alanui Moiwahine a o iiaawi ia ī puu dala no ia hana. Waihoia īke kornite o na alauni me hana hou. Na Kainauoha he hoopii 'mai Kona iieina niai e kuai ia aku na aina aupuni 1 n-a poe walo no nmlaila. Na ke 'iii Wiliinana he hoopii mai ka Hui mahiko m«i o 01ow;Uu. e lioihoi ia aku kekahi mnu dala i auhau papaluaia maluna o lakou. Waihoia i ke komitc wae. 'Na Paehaole he hoopii mai kekahi iii-o ona ohana o Nakuina, no ko ke aupuni lawe ana i kekahi rnau pono o -Nakuina, e noi mai ana e uku aku ke Aupuni i §300 no ia mea. a e noi pu mai ana no hoi e haawi akn i ka Palapala Hoopii i ke koinile e holo ana i Molokai, a e haawi ia i ke komite wae. j Nana no.he hoopii mai a Kinimaka o! Kalaupapa, n'o ka lawe ana o ke Aupuni i kona aina. /Noi mai ka Peresidena .e j waiho ike kom*te liookolokolo, aiole i j ke komite \y \e. j Iloike a na Komite. I Na Halauwina i hoiUe mai ī ke ano o j na lilo o ke aupuni, no na oihana 'Kulo- j ko, na hana mahiai, kukui uwila, na moku mahu a me na hana ano nui o ke aupuni, ano ka loihi loa o ka' hoike ana, ua noi mai o Kamanoha, e unuhi ia ka hoike no ke pa'i ana. Na Paeliaole he ninau i ke 'lii Waterhouee, no na ano hana nui iloko o kela Hoike. Pane mai o Waterhouso, he mau ano hana nui no. ! Na C. Brown, o ke Komite Hpokolo kolo. He Hoike no ka Bila kanawai hoopau kiaaina, a ma kona manao ana he hana hanoUano ole na keia Halo ka hoopau ana i na oihaua Kiaaina, ua manao ia komite, he mea pono e waiho loa ma ka Papa; a noi mai e heluholu i» ke kanawai a lakou i noonoo ai no ka hoonoho aria i 1 Kiaaina no Hanwaii, 1 no Maui, Molokai a ine Lnnai; 1 no ka mokupuni o Oahu nei; 1 no Kauai a me Niihau, ame ka hooponopono ana i ka lakou mau hana pakahi, . Na Hikikoki i lawe mai i ka Hoike a ua Koinite-

Na Kamika i pane mai, e hele aku i mua ka hoike ana a ka hapa nui o na komite me ko kali ole ika hoike a na komite i koe aku. Ma ka ninau ia ana, ua waiho f la ka hoike a lawe ia mai ka hoike. a na komite i koe aku. ĪVi. Na F. Bar.au nu ; i hoike ma.i i ka /4foi— ke a ke Komite Pa'i, ua pau i ke.pa'i ia na bila kanawai Helu 57. He hoololi i manao ia eke Kumukanawai o ke aupuni oko Hawaii Pae Ama. Bila Kanawai Helu 58 e hoololi ai i ka Mokuna XLIII ona kanawai o 1882, e pili ana ina Auhau Kuloko. Bliakanawai Helu 59 He hoololi i ka Paunu 1577 o ke kanawai Kivila, Bila Kanawai Helu* 60 He Kanawai e hoomaopopo ai i n# moolelo e malama ia, ena Luna ī hoomana ia e Hooiaio ina Palapala. Bila Helu 01 Ile hoololi ika Pauku 1068 oke kanawai Kivila. Ka Bila i/elu 64, Hq kanawai e kokua ai ike -feuai ia ana o na hoailona Pa'i Bila Helu 65 He hooika Pauku 191 oke kanawai K:vi 1 a e iike me ka Mokuka 26 o na kanawai o 1886. Na Kamauoha he hoololi i ka pauku 1 moft. IV oke kanawai o 1876 e pili ana rio hoopai oka mea ona' Waihoia no ka keluhelu 2 ana. Na ke Kuhina Gerina. He noi e hoopanee ika pane ana ina nihau a ka mea hanohano o Ilamakua. Na W. (;. $tiiith, he mau hoohalah?la i kekahi paewa ī hoolahaia ma ka Nupepa Commercial-A-—■ —no kekahi mau mea e pih ana iaia.^ Na ke Kuhina Kalaiaina he knuoha na ke Kakauolelo oka Huī Mokuahi o Waila ma e hoakakaia akn ka nui o nu hoa e holo ana no Kalawao i hiki ke hoomakaukauia ua [iomo iio na huakai. Na'Kini, i hoike mui 'ia loaa iaia kekain poe piuwuho i riukernake e holo maia huakai. koe ka poe nmioko nei. Na ka.Feresidena i hoolana nuīi no ka jtoe e makemake ana e liolo ī Molokai e pono e hoike »e i ke Kuhina Kalaiaina a na ke Kuhina e hoike ak:u i ke Kakauo}eio o k a II ui Mo ku - ahi o Waila. Na Kini he hoopn niai kekahi haole o E. M. Mila o Nu loka e hooemi īa ke dute maluna o na waiona. Na hana pau ole. Na ka Loio Kuhina he 'hapai aua i ka Bila Ileln 61 e pili ana i ke Telegalapa moe moana, a aina. Hoakaka mai ke Kuhina Austin eia maauei kekahi haole i makaukau eliana aelike me keia Aupnni no īa hana, a i na e €te ia afia ahiila ua makaukau oia e hana maialo o kona mau lilo. Nui na hoa ī hoopaapaa maiuna o keia Hila Kanawai, oiai no na hoa e hoopaapaa ana ua noi mai ka Ilon. Kalaukoa e hoopanee ka Hale a lvora 10. a. m. Poakahi Hooleia. La Hana 23, lune 25, 1888. Halawai ka llale elikeme ka mau. Na Palapala Hoopii. Na Kalaukoa, he hoopii mai Jlonolulu mai 90 inoa, e hoomahuahua ia aku na ipukukui uwila i elua kukui ma ka aoao akau o ka uwapo a Kamika, mauka o ko alaiiui Beritania. Waiho ia ike Komite o na Aipa Aopum me hana hou. Na Walakahauki, he hoopii mai ia John Speneer, no kona auhau papalua ia ana ina dala elima. Waiho ia i ke komite oui ano hoopii., Na Paehaole, he lioopii mai Lanai mai, e hoonoho ia i lawe leta aupuni a puni ia mokupuni. Waiho ia i ,ke Koniile ona Hana Hou. Na Kanuuoha, niai Kaanapah uiai 47 moa # e hnonoa |a na kai konohiku na ahupuaa a uie na kai o na aina lei alii, i ua kupa o luna o ka aina wale no.

Na Paehaoie, mai Lanai mai, 31 inoa e hoonoho ia i Papa Alanui no ia mokupuni, a f $10,000 110 ia hana. Waiho ia i kc Komiie o na Hana llou. Na Helekunihi, mai Kaanapali me Lahaina mai i hui ia 49 inoa, e nōi »na e hoololi ia ka 'huaolelo Peresidena o ka Papv 01a ma na kanawai o ka Papa Ola, a e hookomo malaila "Kuhina 0 ka Papa Ola." Waiho ia i ke Koi±iite Malama Ola. 3 - Na Paehaole, mai Kaanapali mai 48 inoa, e a« ia na hoaaina a pau e hookuu a h«oh<»lo i na holoholona maluiia o na aina konohiki» a me na aina aūpuni. Waiho ia i ke Komile Hookolokoio. Na Nakaleka, mai mai 16 inoa, e kukulu ia i mau hale ipai lepei'a ma kela a me keia mokupnnu Waiho ia i ke Komite oia hana. Na Paehaole, mai Kaanapali mai, aoie e kuai ia na aina aupuni me ka poe o na aina e, aka me na kupa no o ka aina nei. Waiho ia i ke Komite ola hana. Hoike ana Komite Mau." Jva (J. Eahiunu ī nc i mai e haawi hou ia aku i munawa no ka noonoo ana i ke kanawai e piii ana i na pa o na hololiolona aea. - ' . i , ■ ■». !. . ■ JSa Paehaole, e haawi hou ia i nianawa no ka noonoo ana i ka hoike a ke Komit.e i Kahiwao. Na Hana o ka La. Noonoo ana i ka bila kanuwai helu 63 no k;i hoomoe -w-.ea telegarapa moana a aina hoi; a ma'"*ope o k|a noonoo aiia, Ua haawi īa ka bila i Ke komite wae, oia o W O Kamiku. Aukina, C Baraunu, ILkikoki a me Kakela. ' Na ke Kuhina Aukina, e kapae ī na rula a hoike niai ia oia i ka nui o na bila 1 kakauinoa ia e ka Moi he 9. mai ke Kuhina Gerina, e ho'lo aku ana ka Vloi i Kona a hoi mai no ma ka la Sabati. i. Ka heiuhelu ekolu ana i ka bila kanawai lawe puolo liihi ma na eke leta. Hooholo loa ia. v Ka heluhelu ekolu aua i ka bila kanawai no ka hookomo ana mai i 'na pake a me ka 'lawelawe an;. i na palapala ae e komo mai. Hooholo loa ia. Ka heiuhelii ekolu ana i ka bila kanawui lieiu 51 e pili-ana i ;ka poe aie kaa o!e nia ke poo, a haawi ia ī ke Komite hookolokolo. Ka heluhelu eUia ana i ka hiia kanawai heiu's'j. e pupa ana i ka lawe ana i na mai jepera a inai lele e ae maluna o na mokuahi. Waiho iu i ke KoniHe Malanni Oia. f ' Ka iieluhelu 2 ana i ka biU kanawai e pili ana j ka niana kue I na kiui'e. Wai ho ia i ke Komite hookolokolo. Ka heluhelu 2 ana i ka bila kMiawai helu 54. ' Ka heluhelu 2 aoa i ka bila kanawai helu 55. e pHi ana i na kai konohiki. Waiho ia i.ke Komite wae ja iakou ia ; hana. ! Ka heluhelu 2 ana i wa bila kanavv?n , helu 50, no ka hooponopono ana 1 ka hana i ka poi ma ilonoluiu hei. Waihoia i ke Komite Kalepa. Ka heluheiu 2 o ka bila helu 57, no ka ho.ololi ana i ke Kuiiiukanawai. Noi ko 'lii Young e hoopanee loa i ka bila, aka ua hoomau ia ke kamailio ana 0 na hoa a hooniaha ka hale hora 12 awbkea. Auina La. | ZS"oho ka Hale ma ka hora 1 p. m. | Waihoia ka Bila k-aiawai hooloh Kumukaiiawai a Kini \ mai ai ma kn lima o ke Kom}te Wae, i ko hoia ai no ka noonoo ana i ka pala]>aia hoopii, a ka Hui Kue Lahui Asi|a. mahope iho o kekahi paio hahana iiua Ma ka heluhelu elua ia ana o keia mau bila kanawai malalo iho uei, ua haawi ia 1 Jiahi mi : u komite e like me keia: | Hoololi kanawai Kuloko o 1882, hat»wiia i ke Komite Waiwai. Hoololi ī ka Pauku 1477 o ke kanawai Kivila, haawi ia i ke Komite uo na kai kouokiki. | Hoololi i ka Pauku 1008 o ke uawai Kivila, no ka hwelawe aua i mua 0 ua Aha hookolekolo, haawi ia 1 ke Komite hookolokplo. Hooleli l ka Pauku Jl9l 0 ke Kauawai iiivila, haawi ia i ke Komite 0 m Aina Aupuni me luuia hou. Waiho iā ku biia kaiiawai no 'keai|io ! I i' ' !

o ua bau& a na luna hooia palapaia no ke kakau poepoe a heluhelu ekolu m ma ka Poakolu, mahope iho o kahi ,Jiiaū hoololiloli aoa a me na kakeio olelo ana ma waeua o' ke Kuhina Kakina, na lii Kamika, Ilikikoki, na lun%makaainana Kamauoha me Kalaukoa. Mahope liio o katu nuu liakele olelo ana a kajii mau hoa a mamuli hoi oke noi a Kamauoha, ua wāiho ia ka bila kanawai a Piakona 1 waiho naua mai ai no ke kakau poēpoe a heluhelu ekolu ia ma ka Poaha, a ua hoololi hou ia nae, kapae loa ia ka bila kanawai a ke Komite Waiwal i waiho mal ai kahi,o ka bila kanawai mua a Diakona. Ka Bila Kanawai HouHoolaha mai o Walakahauki e lawe ' mai ana oia he bila kanawai e hooponopono ana i ka mylarna īa ana o buke kalepa o loko o na kukaa me kuai liilii." Hoolaha mai ke Kuhina Kalina e lawe mai ana oia i ka bihvkany wai e pili ana i ka Bila llaawmu o elua inakahiki • Ma ke kapae īa ana ona rula ua heluhelu ia ka pila no ka manawa muit ma ke poo. Hoike Komite, Na Kini o ke komite Noii Ma'i Le» pera 1 Kakaako i lioike ua pau i ke pa'i īa ma ka olelu Hawan ka lakou hoike ma ia wahi, a ua makaukaa lioi no ka haawiia ana aku i na hoa. Hoike a ka Papa Ola. Na ke Kuhina Kakina i hoike mai ua makaukau ka hoike a ka Peresidona o ka Papa Ola. Hora 3:50 p. m. hoopanee ka Ilale, a noho hou ma ku hoi'a 10 a. m. Poaiua. La Ihnia 24 lane 26, ilalawai ka Hale e like mo ka mau - Noi mai ke 'lii Wilimana e hoopiV nee ka Hale a hora Ip, m. Haule. . . Aponoia ka moolelo o ka la i 'hala* niah;lo o na hooponopono ana. , Na Palapi.la Hoopii. Na Walakahaiiki, he hoo(.)ii ma ī Houohilu ma nie 47 inoa e hookaawale ia i §200 no ka hooniaemae ana x ke alanui o Waikahalulu Ilaawiia t ke Komite ona aina. aupuni me haiia hou. Na Dole, he hoopii mai na Pake Kalepa o Honolulu nei 4 a me kekaln poe eae 110 ke p/i ana ina kii o ka poe e hoi ana i Kina, a e hooemi ia ka uku ona Palapala ae liolo. Haawiia i kekalii k'omite wae o 7 lala. Na Kini, he hoopii mai ka poe kanu ko o Hamakua, 110 ka hoolako ana aku o ke Aupuni i ka wai maloko oia apana a e uku lakou i §15,000 ka uku hoolimalima no 1 makahiki a ma ka e G pakeneta, no ke (lala hookahi o ka m-kahiki hookahi; a ke aupuni i lilo ai no ia hana. Ilaawiia ike KomUe Waiwai. Iloike Komite. Na F. Barannu o ke Komile Pa'i ua pau i ke pa'i ia na bila konawai Helu 66 e piii anai ka Oihana Kiaaina, Helū 67 e hoololi a'i ika Pauku 1 o ka mok. IV ona kanawai oka 1876, E hoomaopopOMī i ke ano, a me ka manao o ka huaolelo u ona. M Na iiuia, i noi mai e liooholo loa ia ka hoike ake Komite e pili ona i ka oihāua koa. Na Walakahauki i uoi mui, e lawe ia īnai ka lula a noonoo. Aponoia»