Ke Au Okoa, Volume V, Number 6, 27 Mei 1869 — KA MOOLELO HAWAII. NA S. M. KAMAKAU. HELU 117. NO KA NOHO ALII ANA O KAUIKEAOULI MALUNA O KE AUPUNI, A UA KAPAIA O KAMEHAMEHA III. [ARTICLE]

Kōkua No ke kikokikona ma kēia Kolamu

KA MOOLELO HAWAII.

NA S. M. KAMAKAU. HELU 117.

NO KA NOHO ALII ANA O KAUIKEAOULI MALUNA O KE AUPUNI, A UA KAPAIA O KAMEHAMEHA III.

Ho uluaoa ia o ua makaainana 0 noho anu ma ko kuaaina i ka hooUnumahu ia 0 na Lnuaauhau a mo ua kahukula a mo na konohiki. Un kipe aku na kouohiki i kalii pohnku innluuialiaua i na Luna, a ua anaunkeo ne la ku hana 1» na luna, a ua pili ke kaumaha i na mnkaninana koaaiua. Nolailn, ua pouo ka hoomnhuahua aiba o na Lunamakaaiuaua i ike ia ka pilikia ma ke kuaaina, a me ka poe i hookuu ia ma ke kanawai. Ua nui ua kauawai i hooholo ia e keia ahaolelo, aka, ua heoiuhemu uue ka aoao o na maknaiuana 110 ka uuku o na lunamakaui.nana, aole holo pono 0 ku aoao 0 na makaai. uana, aka, ua lahilahi no nae ke knnawai. I ka ahaolelo o ka maknhiki 1842, ua mnhuahua na luuamikaainoua,. ua lawa elike D J e ke kauawai, eia ua luna i kolio ia e komo ika ahaolelo kan kanawai. O lakoba Malo me Kapae uo Hawaii; 0 Darida Malo me S. M. no Maui; 0 Paulo Kun'oa rwe L. K. Ralai na.Ouhu; 0 Davjd Papohaku no Kauai; 0 Paulo Kanoa, na lilo ia i kakauolelo ma ka hnle ahaolelo nlii. I keia maka. hiki i hookaawale ia i elua hale ahaolelo, aka, aole i pau ka hemaheuia no ka uuku o na a 0 ka hapa uui o ka ahaololo pna. ua huipu no me ua'lii, Eia na kauawai i hooholoia e ua'lii & me ka poe > kohoia, a i kaknu iuoa ia e ka Moi a n\e ke Kubina Nui.o ke aupuni. He kaūawai 110 ka poa i kipaku ia i ka aina e. He kanawai hou uo ka haua n na Lu. aaa'uhau. Hē kanawai no k» poe pio i. mahuka. Ile kauawai hooponopono i ka hookolokolo ana. He olelo hoolaha no ka hoihoi aua i ka mana 9 ka waiwai 0 ke aupuui na ka ahaolelo. He kartvwai 110 ka anhau a me ise duke, a me ka waiwai 0 ke aupuni. H,e olelo np ka hoouoho ana i hoohalike 10, a'i kakauoielo no ke aupuni. He kanawai hooponoppno niai. ,He kanawai hou no na kula. He kanawai e hoopau ana i kekahi mau auhau kaumaha. He kuuawai uo ka hoonoho ana i inau luuahana no na hana o na makaaiuana. . He kanawai no ke koho aua i ua luna malama waiwai 0 ke aupuni. I keia makahiki, ua haawi ia ka mana i na hale ahaolelo elua, i ka hale ahaolelo alii a me ka h'ale ahaolelo o Jsa poe i kohoiii, i ruau lunakanawai kiekie, elua i kohoia e na'lii, a elua hoi o. ka pqe ,1 kqhoia, a e lilo lakou 0 lakou kd pōe luuakanawai kiekie 0 ke aiipuni ao lakou pu ke huipu me ka Moi, no ka hookolqbt»Jo an*_i na hihia i hoopii ia mai na aha hohkolokolo maia|o a hoopii pololei i ua aha kiekie la, a.m,e ūa hihia karaima i hiki ole i na aha malalo ke hana, ka hewa, a me ka pono, ka make a me ke oln; ia lakou pau ka {ea pall'na ika pjine poo-o na aha. He nuku loa ka uku. koiua, ua hiki i kn poe waiwai a poe ilihune ke hoopii, »» hiki i ua'lii a me na makaninaua, me nu koino ole a me na loio ole; aole ka oia ka oiuio, he mau kumu hinn ka, e ahkai ia aku ai i ka hoaa ume ko;puakii lalau oka lahui. E kuhi wale ana no paha o ua 0 ka lani ua nele mai wale ke liilii nei uo ka na kowau o ka iole. Eia kekahi hana iloko oia makahiki, o ke koho ana i mau Kiaaina no Maui a me Kauoi. Da huipu na hale ahnolelo olua no ke koho ana i na Kiaaina, niu nne maluna o na 'lii ka mana o hiki ai ke koho. I ka bulota /1 iia, ua lokahi ka manao o na'lii a pau o Keknoonohi ke aiii kiaaioa 0 Maui, a 0 Keoni Ana ko Kauui, ua lioole o Rev. William lii* koke, ua hooikaika loa oia ia Keoui Ana oia ke kiaaina o.Maui, aka, ua hoole na'lii i ka ho)e o Kekauonohi j Kauai. 0 knhi e noho ai 0 ka Moi, malaila o Kekuuonohi e noho ai pela ka.Kuakini oleīp a. ua kokua nona'lii ia manao a pau. Iku lua oka la no ka hoopaopaa ana no na, ua kupaa no na . 'lii. Olelo raai o Kuakiui, 0 Kekauonohi ka mea nanaike'lii, aole he pono, ke hele o Kcr kauonohi i ka aina e, a i ka mokupuni 0, a kana kqiki, ma k«hi e noho ai ka Moi, malaila pu no 0 iioho di ka makuahino. Aohe alii eae nana k» Moi, o Kekauonohi Wale ho. Ua kokua no na'lii a pau, a pela no ko ke Kuhina nui p K.ekanlu- .. phi, uohe no he alii olelo ao a hoopaapua mai i ka noho o Keleauonolii fio Maui. Ilailh k6',« l .ona mai i ke kuua I Kapuunoni nei i kola olelo ana ae " kai ka booniahao iKapauno'ni nei." O kola wahi hnaoleio i pani ia ae imua o ka Moi, & i kanalua ka M'oi ea ! a i paOnoo he pono ole ka lakou hana, 0 kakiliH ka .manaoo ka Moi i maklihikl., tL i.pono ka lalepu hnmi, alaila, 0 noho.lakou ma ko aupuui, a i ike 00 i pono 010 oka lukou ham», aliiila, 0 Ici-

l paku inai kou pnpuni nkiif "Uu ike no ka P&ipi i konu haku, u o ku hoki hoi i kuhi hnuai ia ai e kona knV>)l-"

Alnila, ku mai liv o Wlllium Ilikeko, a hooikaika. mni li\ no kn pouo o Keo.ui Aua, C> Keoni Am», nn makt.uki»u iki oin i kn oU'!,) n h'o nliu» 0 Mimi i kn man ia r na «lu moku okohola a me ku lelmkhu o t>* moku mAīihīni, a o Keoni Ana*ka hoahele kupono o kn Moi miiu.nu o na ulomoku, n inu 0 na moku mnnuwa, ma Lnhninn u ma Honolulu. 0 Keoni Aiin kn hoahfl<> knpono lon, n ma nn hoohnnohnno nim i ko kn Moi «no alii imna 0 na manuwn, a m(> na alolo nui onn aupnni t », a me 11.» Knnikeln a mo na'lii manuwa, nole he kunakn kupono e ao o Kooni Ann'\viilo 110 kn hoa ukuli kupono oka Moi Im» paha o lilo' i Kiiiuina uo Kunni, n hiki mai kekahi poo lunukiekie hn-

uohnno o na aupuiii nui, nole hoa uknli ku> pono o kn Moi, u knuoha ia puha e liolo mui aole puha e liiki aku kn lolie, a ni(, ka holo mai, aluiln, ua hemaheiua loa kn Myi, Aole ma keia mau 01010 i ao mai ni na'lii, ua ike no ua'lii aole ma ia mnu inea i kukulu ia ai ke aupuni Huwaii, ua kupaa ke aupuuiiHawajl ma ka pouo o na'lii, u ma ka poilo a na 'lii »i aupuni, ua kupun uio ke knapa(fa ka nobo oiiii o ko nnpuui, ina pono ole ka noho ona 0 ke'lii ai aupuui, ua kulanalona wale ki» uoho nna o kuna nolio aupuni.

O ka lilo ai,ia p Keoni Ana i Kiaaina 110 Maui, ua lilo ia-ma ka manao o ko kanaka a na'lii i hilinaiini, oio ka mea nui, a o kana mea e olelo ai, un ko iho la, ua hoopau wale na'lii iko lakou manuo. Ua kuhi au oka haawi aua i k» bnloti» ka mana, a o ka meo, i kolio iu 0 ka hupuuui, ua ko ne la ia, aole ka I ua ka ko ka ! ka inauao o ka mea hookaAii. oka iki- hao' io.

Ua lilo o Kekauouohi i.Kiaaioa no Kauai, a ua hooioio ka Moi i kona lilo aua i Kianina. Ua lilo o Keoui Ana i Kiuaina no Maui a me na mokupuui 0 ae o Maui. I ka lilo ana o Keoni Ana i Kiaoiua uo Maui, uamaikai kana hana, ua lilo oia i lunakanawai kiekie no kona mau mokupuni, ua kaapuni pinepine oia e ao i ka hauo a na lunaauhau a me na lunakanawai a me na konohiki, a me ka poe luna hookanmaha wale mo na kuaaina, a ua kiuai aku i na hewa e ulu ana ma na knaaina, a ua paipai i na inakai e kiai i ka kkou hana me ka makaala e malama i ke kanawai 0 ke aupuni, a e malama i ke kauoha a na Kamehameha. " 0 ka hele o ka elem'akhle a moe i ke ala me.ka luahiue a me ke keiki." Lele kolea 0 ua mea he maluhia, ua ala mai ka poe-f>aa Akua e hooikaika i ka l&kou hona 0 ka pule i ke Akua no ka Moi no no'lii a no ke aupnni, na kuili. ae kela ohana keia ohiinu a ua maluhia io no ko aupuni, aole i ike ia ka ona a me ka pepehi kanaka ia mau makahiki. Aole 0 Keoui Ana wale no ka i lilo i lunakana"wai kiekie e hoomalu ana i kona mou moknpuni, o Mataio Kekunnaoa uo kekahi, ua kaapuni piuepiue no oia i 'kona mokupuni ia Onhu, me he lunakanawai kiiikie la, e nana ana i'ka pono' a me ka hewa 0 na lunaauhau, 0 na luoakanawai, o na kuhukula, o no mo na kahukula, o na konohiki 0 no makai, a me nn makoaiuanu, he lele kolen, wi ka iole, i ka ihea o ka inuluhia, i na 1 hewa na lunn, Ua hookolokolo koke iu iho a ku ku hewu, ua hoopon koke'ia uku la, ina o ke konohiki, un hoohiluhila koke ia aku la ke kouohiki liuna imua 0 ua hoaainu. " Kapu ku mokn liano ko leo ia Kalnni, kunpnuki l;u nuku nolio malie, hnmnhnmnu hawanawuna ka olulo, ihi ka i kolea leln ole ka manu." Pela ka noho luuakunawui kiekie anu o na kinni(ia , 'no ko lakou mnu mokupuni iho 0 kanpuni i»i me ke kukalu helo i nn kanawai o ke aiipuni, a rtie na leo kauoliu a kn Moi e maluma i ka pono. 0 kekuhi hana nui o keia ahnolelo, o ke koho ana 0 ka Moi i mau luna nui nnnn e malama i ka waiwai 0 ke anpuni, ua kohoio 0 Hon O. P. Judd, 0 Timoteo. Hanlilio, a me loano li, 0 lakou ka poe pnuku mnlnma waiwai o ke aupuni, ua haawi aku ka Moi i ka mana ia lukou e inalama i ka waiwai. A penei ka mann i haawi ia lakou e ka Moi a me ke Kuhina nui. "J2 ike aunnei na moa a pau ke manoo mui lokou." " Ua imi nui ka ahaolelo no ke nupuhi a ua hooholo i ko lakou manao aelike, 0 hookaawale i ko waiwai 0 ke uupnni mai' Hawn. ii 11 Knnai, no na hona o ke aupnni elike me ka olelo, a no na aio, i hikiwowe na aie 0 ke aupnni ke hookaaia, a koho lokou i mau luna nnna 0 la«?e mai, a nana hoi e haawi akii eliko mo ku olelo ana." Nolnuo, ke hoolilo uku noi mauaia oukou e Kouka Judd, a 0 Timoteo Hoolilio a me loano li, i mau luna o ko aupuni, a ..keJcauoha uku nei muua ia oukou 0 lnwo i na dnlu 0 ke kino, iua dala 0 ka poalnn, Ina dnlo o ka auhou puna, im» dnla 0 ke kana\yni Ina dala 0 na awa a me na duto, ina dnla o» na ninu lioolia ilima, ina dalu o na nuhau e no n pun,.n me na waiwui n pan e hiki io'oukoii ko huuwi ne ku aio 0 ko nupuiii. A, ko 1

kanōha rikrt nei mnuni.'na Kianiuo, a hie na luna a pnu, o hui koke inni t Wa mnu elnla In, & mtt uft waiwai ln iu oukoU, aia no ia oukou ka waiho aku, n 1110 kn lnwe koke mai iloko 0 ko oukou mnn lima. Ke kuuohn nei mnua ia oukou e hooikaik.» 1111» keia oilmna u oukou mo. ke kupaa, 1» hiki 1 ku mnlama o Apoiila i kn A. D. 1848, nluila hoike mai i ka oukou hnua ana a pau a innopopo ma kn palepalu. A 110 ka oiaio o koln man olelo, ke kftknu nei ninun i ko nmu inoa ma Lnihnina Mnui, ma keia la umi o Moi I ko A. D. 1842. Kamehamkma 111. K KKAI'I.I'OIII. 1 ka hoolilo anß a maopopo ka oiaio 0 nn 1 11,111 ,lia 'ani:» wniwai oko aupuui, okn mnnawa 110 ia pa no ka wnha howa o na luna in»l uinii waiwui o ko nupuni i ko kuai i ka auwan tiui a ke alii aimoku o Hawnii, ua ho--10 0 Kunkijui maluna o ka nuwaa mai Hawa--11 mai ma ke kuai, a ma ko kodalu, a 0 ka hoomaka no ia, e lionhu i ke dala a me k;a waiwni rn,a ka waihona o ke nupuni,, me ka hookua i na aie o ke aupuui a me na ukii hoopanee, a aa hol/'ka waiwai a me na lona o ke nnpuni ika pii ino, no ka m'en, he nui ka'hemahemn o ke nupuni mamua, oole 1' manuo ka Moi a ine na'lii e miilaina i ka waiwei oke aupuui. oka wuiwai o ke aupnni ia monawn, he mea uhaai waleno ia ma ka makemako a ma ka lealea o tiVlii.

Aku, i ke knn ana i na kanawai, a mo ke kouawai ka mana o ke aupuni, nohe mana alii e oi ao inumua 0 ke kannwai, aohe hoi e hiki i ka mana o ka Moi ke haawi i ka woiwai o ke aupnni, ko ae ole kona ahaolelo, uolaila, 11 a pii ka loaa 0 ka waiw'.ii, a ua ike /ia he wuihoua dila ko kii: anpniii, a ua hoo hookaa ia na aie, a ua nku ia ka poe laweluwo i Ua oihaua, ua hana iu kela hemahema keia hemahema p ke aupuni elike me ka lako nolaila, na ike ia ke aupuni Hawaii p pli ae ana i ka lako a'me' ka makaukau.

Ina mnkiihiki inua 0 ka ohaolelo kau konawai a me ns hooponopono ano 1 ka auliau a me ka waiwai 0 ke aupuni, aohe mnu.luna kiekie o ke oupuni i uku i'a 1 ke tausnni dala no ka inakaliiki, a 0 na oihana luua aupuni haahaa iho, aole i hiki aku i ka alua honen" no ka uku makahiki.

Ekolu kau Ahaolelo kau kanawai ma Lnhaiua i huipn me na lu'namakaainana, a o ke kol» 0 ke kau ohaolelo, aole nui o na konawuii hanaia ia mokahiki no ka pilikia o ke aupuni ia George Panlet, a no ke kau ana o ka bae 0 ke aupuni o Boritania iluua 0 ke aupuni Huwaii, he mau wahi kanawai liilii' wale do. I.ka makahiki mahope mai, ua waiho ia ka ahaolelo no ka lioi ole inai 0 na elele i hoouna ia e ku Moi, o William Rikeke me Timoteo H.aalilio, IkaA. D. 1845. Ua hoi mai na elele 0 William Rikeke ka elele i hoi mni me ke ola, a o Timoteo Haalilio, ua make oia ma ka inoana Atelanika, a ua hoihoi ia niai koua kupapau i Hnwaii nei. I ka hiki ana mai o IJon. William Rikeke me ke kupapau q Haalilio r a mnhope iho pia malama, ua hoomakaukau iho la ka ohaolelo o ka A. D. 1845. I ka malamn o Mei i ko la 21, ua akonkoa ko uhaolelo 0 kelu mukahiki. oka Moi me na'lii a ine ka poe i kohoin, a me na luna hnole, 0 G. I'. Judd, 110 nu waiwni ku'oko o ke aupuni, 0 R. C. Wyllie ke koknuololo kuwolio pili i na liaole, o Jobn Ricord, lie' kokuo Innukannwai nni 110 ke knmuknnnwai, a me Hou. Wiilium Rikeko kn elole iini a ko Moi iiuiui i imi i ko pono 0 ke inipniii Hnwnii n ike ia nmi lie anpuni kuokoa. 0 ka hana nni o keia ohaolelo, oia ka hoomaka ana 0 nu poo nui 0 nn oihnua e hoike mokuhiki i kn l>ikou muu luina kuloko e pili ana i ka lnkou muu oiliona nui o ke nnpuni. 0 ka moolelo 0 Hon. mo Hualilio no ka imi nnn e ike in mui ke anpuni o Ilawaii lie anpnni Kuokon, tiu hnowi ia ina ka limao R. 0. Wyllio ko knknuolelo kuwnho 0 ko anpuni. Aua heluhelu 0 Hon. R. O. Wyllie i ka moolelo o ka William Rikeke ma imi unu me ka l(ibi ame ka pilikia o ko imi ana i kaj.pomaikai 110 ke aupuni Hawuii. Uwe nu'lii me ka poe i no ke aloha ia laud, a nio> haowi pakahi in ke kope o ka moolelo'o ka lnua bano i na'lii a meku poe i kohoia, ti ua>olioli ka manao no Inua, a na kaumoha na hoi no ka mako ana o kekahi 0 lftna. He mokuhiki hana nui koia no ka hoomakaukau aua o ke kokuo lunukonuwai nui 0 ke kiimukanawni, no ka hann aua i ke kanawai hoonohonoho oihnna kuhino, eliko me ko kauohu u ka Moi i ke kpkno lunokana'WHi nui 0 ke kumukanawi|i, e liana oi» i īia kanuwai liqgnohonoho,oibaua kuliinn, n,rne -0 kuuaw.ai e pili un« i kela oihona kuliiii,» keia oili.uin kiihiun. no ka mea, ia manawa-h«o--kubi wulo kuliina p ke nnpuni, aole i mnhole ia h'a oihona an» kuhina a kaowalo. Noluila, aia nui tia hanu i haawi ia i ke kokuu lu' nakanuwai nui o kf» kiimiikonnwai, a un hoomakoukou oia no ka makohiki e hiki mni aiin 110 ku lioopololei i iii) huna 0 pau lou u, ke , aupuni liuwaii uio ku mpukuku 1011. , < (Jloln i pau.)