Ke Au Okoa, Volume IV, Number 38, 7 January 1869 — Hoike o na kula aupuni o ka Apana Elua o Wailuku, mokupuni o Maui. [ARTICLE]

Hoike o na kula aupuni o ka Apana Elua o Wailuku, mokupuni o Maui.

E Ke Au Okoa ; —Aloha oe : Ma ke kauoha a ko Kahukula Nui, a me ka hoolalo a ka Lunakula o keia apana, e ho-

ike na kula aupuui o keia apana i na manawa pono i hai ia malalo nei. A na ka hope Lunakula i hoike keio. mau kula he umikumalinia; mai Kanaio ma Honuaula, a hiki i Kapahukauwila ma Waihee. Penei ka hoonohouoho ana a ka hope lonakula ma ka hoike ana ina kula. 0 ke kula i makuukau, nona ka helu 1, o na kula ano hemahema, aia no lakou man papa haahaa kahi i kau ai. E hoomaka ana ka-hoike kula ma Ulupalakua, Dekemaba 14, A. D. 1868, oia ka Poakahi. Elua kula i hoike ia ia la, oia ke kula o ka lae laau o Kanaio, o Napela ke kumu, a me ke kula o ka ua uhene o Ulupalakua,j3 M. K. Kenui ke kumo, ma ka hora 1 huomaka ka hana, Himeni ke kula a D. Napela pule a pau. Komo iloko o ka heluhelu, na buke hoopaa, na buke mea helu, kakau lima, alakai ana i na haumana ma ka j mole o ke akamai himeni ana, na Mr. H. i alakai. 1 ka ike pono ana ika huina oka naauao o keia mau kula i keia la, aia no laua nei ma na helu haahaa, o ke kula a D. Napela ma ka papa ekolu, oka M. K. Kenui roa ka papa eha—Leo Paipai a H. L. K. He leo uwe o na iuaui mea keiki o Kanaio no lia iiihune hale kula o ka lakou mau keiki. Pela io no, Haawiia i na komiie ka noonoo. j Ma Keawokapu, Dek 15. Hoike ia na kula ekolu a ka ae-kai o Honuaula maloko o ka luakini oia wahi, kula o ka lae pohaku o Keoneoio, o S. D. Kapono ke kumu, ke kula o Kanahena, J. K. Keliilawaia ke kumu, ke kula-o Keawekapu o Moses Keeloha ke kumu, kumu himeni o Mr. H. Manase. Ma ka. hora 9 1-2 paha ka hoomaka ana o ka "haua. Himeni ke kula a M. Kealoha. . Heluhelu ma ka buke Kauoha Hou, ame ka hookui, ma na ninau hoopaauaau, nahuke o.na ano helu a pau i aoia ma keiamau knla, kakau lima, himeni. Eiaka'u hoomaopoopo no keia mau kula, ua emi hope -ka ike o na haumana ma keyi hoike ana, he kumu no ko keia wiwi ana, &c. Elua kula ma ka helu 2, hookahi ma ka helu 3. He manao paipai; kokua ia e Manase, hoike mai o Keliilawaia no kekahi mau kumu keakea e holo pono ole ai ka oihana ao, walaau mai la kekahi makua mea keiki. Eia ka nui o na haumana o keia mau kula 5, he 91 i hiki mai i ka hoike kula, he 52 keikikane, he 49 kaikamahine. Pau ko hoike kula ma Houuaula, e hoi ana i na Wai-eha.

Ma Waikapu, Dek 16," Elua i hoike ia.ma keia la, kula keikikane o losia Makahinu ke kumu.

Maloko o ka luakini ka hoike ana i ka hora 9, himeni ke kula a Makahiou, o Lokoj maikai ka leo, pule ia a pau. Elike me ka * o kela mau kula o na la i hala me k°a okom° &na bimeni ' 8 rae kS " u6 ' lke 0 hnniWaika kino ana o na keikikake ano ° ka 110 i ' ..aia, ua ike ia ke au-iki me ke au ne „ Ka naauao o keia mau kula i keia la

hoike kula. Aole i lea loa na olapa o ke kula a Manu ika la hoike, o ko kula u Makahinu ma ka helu 2, oke kula a Manu ma ka

helu 4, olelo paipai, kokua ia Lonoaea, Eamakele, Kahuila, MaKahinu, hookuuia.

Ma Wailuku, Dek. 17. Eha kula i hoike ia ma keia la, kula a Rahela H. Haole, ke kumu, ke kula a V. Lihue ke koma, he mau kumu wahine keia, ke kula keikikane a Ealeo, a me ke kula a Kaluna, maloko o ka luakini ka hoike ana. Himeni ke kula a Kaleo a pau pule ia. Ke hoike pokole nei au, o ka "akahi hapa kolu o na haumana o keia la hoike, oa makaykau maoli no. O na kula kaikamahine, aia ma ka papa ko lakou helu, o na knls e Kaluna a me Kaleo ma ka papa 2, a ka Kaluna ka aneane i ka belu akahi, no ka pau ole o na huke o na mea helu.' Ma Waihee Poalima Dek 18. Ma keia la 18 o Dek. ka hoike ana o oa kula aupuni eha, ma ka luakini hoole pope ma Waihee. Kula kaikamahine, o Mary Wae ke kumu, <kula a Kauwa ke kumu, kula hui ma Waiehu o Kalauli ke kumu, a me ke kula Pake ma Waihee o Papalimu ke kumn. O ka lima o na kula i hui ia me na kula aupuoi ma keia la, oia ke kula kuokoa o Waihee nei, o John Kaahaihanu ke knmu. Hui na kula eha ma ka himeni ana, pale ia a pau. Heluhelu buke na kula aupuni,.a me ke kula haole ma ka olelo haole. Ua komo ka hoike ana i na mea hoopao, na buke helu. Kula hooikaika kino, ma ke alakai a J. Kealoalii. Ma ke kakau limaaua ku i ka mahaloia na kula a Kauwa, a no kekahi hapa o ka laua hnumana. 0 ke kula a Mary Wae, he oi, nou ka olelo ia i Papa Akahi oe. Ua oi aku ke kula P ike a L. W. Papalimu ma na buke i ao», i kekahi o na kula kaikamahine i «o iloko » na makahiki ekolu. O keia kula pake malalo o ke alakai ena a ka lakon kuma, ua eleu na pake ma ka heluhelu buke, palapala aina, helu naau, na olelo mua o ka huinnhelu, hoopaanaau o ka Baibala, na himeni o ka buke kamalii. He mea hou keia ma keia la hoike kula, eia ke kula pake ma ka papa ekolu o ka'u buke hoomanao. O kj huina nui o na hauma_na o keia mau la hoike ma na Waieha nei, 310. Penei ka mahelo nna, na keikikane 184. na kaikamahine 140, na pake 16, huiia me ko Honuaula 71X340=131 huumana. O keia.na haumana o na la hoike wale no, oole helu pu ia me ka poe i noho i ka hale. E hoomaha ana na kula elaa heheuoma, e hoomaka hou ina ka la 4 o lanoan', 1869.' Me ka mahalo. J. Kealoalii. HopeLunakuln, Waihee, Dek 23, 1868.

[ Eia iho malalo nei kekahi toaa meu e pili ana no na hoikekulā ma Ewa a me Waianae, mai ka maka peni mai a A. Kalauli, ke KLumnkala o Kawaiahao. " L. H.]