Ke Alakai o Hawaii, Volume VIII, Number 47, 2 April 1936 — HE MOOLELO POKOLE NO AMELIKA HUIPUIA MAI KA MAKAHIKI 1763 MAI [ARTICLE]

HE MOOLELO POKOLE NO AMELIKA HUIPUIA MAI KA MAKAHIKI 1763 MAI

_ A emoole no hoi, ikawa o ka leo oka bana aumokukaua Amerika i wawalo ae ai me ke mele o ke aupuni Amet:ika, aia hoi, ike ia aku ai ka hae Ulaula-Keokeo ame ka Eolu i ka pn malie a;na ae a pulelo haaheo mai la ma na , ? in -* 0 U3, pahu hae la, aua lohe ia aku la ke me-, —le Jahui Amerika e piihi la mai ana eka bana ona aumokukaua huna o Amen'ka. Iloko mai o ka mahina o Dekemaba, i kakauinoaia ai ke kuikam pānaiiike, a o kekahi manao ana o keia, e haawi aku ana la i ka noho kuokoa ana i ke aupuni o Cuba, eiā no nae, iloko mai o ia mau la, e noho hoomalu ia ana oia e ke Amerika Huipuia. I ka makahiki 1902, aia hoi, ua hoopau ia iho la ka noho hoomalu/ana ake aupuni o Amerika maluna o Cuba, a oa lawe hou ae la ia i kona kulana mawaena o na aupuni eaeo ka honua nei. Ma ua kuikahi hookahi ala ua kpmo.pu-mai la o S6pariiā malalo o ka mana o ke aupuni o Amerika, ke aupuni o Pprto Rico, ka mokupuni o Guam, a pela pu me ka aina o Pilipine ame kona mau mokupuni liilii apau. Nolaila, ua hoomaka aku la o Amerika e ulu maluna o ka moana Atelanika ame ka moana Pakipika; nolaila, elike me ko kakou hoohui ana aku ma keia mau teritore, pela no i komo pu aku ai kela maii manao oiaio o ka noho na lahui hookahi ana o na lahuikanaka maluna o keia mau aina like ote me kela mahao kuokoa hookahi iloko o ko lakou mau puuwai, a ua lawe pakahi lakou i ka hoohiki o ka noho lahui hookahi ana. 0 ke ano o ka lakou hoohiki i lawe ae ai, e heluhelu ia no elike nlVia malalo iho: "Ke hoohiki nei au malalo o ko'u hae, a e ku ana mālalo o ka noho Repubalika, hookahi lahui hiki ole ke maweheia, me ke kuokoa lanakila ame ka pono kauKke no na mea apau." Ma na aoao apau o ko kakou s*na nei, ka loa ame ka laula, mai Maine maī a hiki aku i ka o Kaleponi, mai Minnesota mai a hiki aku ika mokuaina o Texas." He tausani ona tausani haumana o na halekula i lawe ae i keia hoohiki no lakou iho, no ke kakoo ana i ka Hoku ame na Kahakaha. 1 ka makāhiki 1900, aia na keiki kula apau o ka apana aina o Hanila, e ku ana me ka hoohaahaa ana malalo o ka Hae Amerika, i ka la hanau o Wasinetona, Feberuari 22, he Hae i makana ia aku e ka hui Lafayette Post i na halekula apau. Na keiki Amerika ame na keiki Sepania, na keiki o ka lahui Pake ame na keiki o kā oiwi aina o Filipino, eia lakou apau ke ku nei me ko'lakou mau papale i hemo ae mai ko lakou mau poo ae, a ke ku nei lakou me ka poohiwi hookahi no ka haawi aloha hoomaikai ana aku i ka Hae Arherika, ame ko lakou mau leo e puana ana i na huaolelo o Amenka, —"My Country, 'tis of Thee," Ua a'o ia aku keia haawina maloko o na halekula nui he kanakolu-kumalima o ke kulanakauhale o Manila a puni. "E onipaa ana na halekula mahope o ka Hae, E kupaā mai ka lahui mahope o na halekula, Na na bele o na halekula e kani ana no ko kakou Kuokoa mau A o ka balota o na keiki kula ka mana nana e rula &ku. I ke kukulu 'ana ae a Amerika i kona aupimi ma keia kula'nakauh&le o Manita, o na mea mua i hana ia ae ai oia no "kē' klikulu la : ana o na halekula aupuni, a no kekahi manawa ma ia hopp mai, ua lehulehu loa na halekula aupuni i hoala ia ae, ā i keia manawa, he mau haneri o na kumukula Amenka i loaa hana aku malaila ma ka noho kumukula ana, aolp o ke a'o wale ana no i na keiki, aka, e hoonaaiiao pu ana i na kane ame na wahine o keia lahui Filipino e hiki ai ia lakou ke a # o aku iko lakou lahui ma ia mua aku. A anoai paha, iloko o kekahi manawa e hiki mai ana e hiki ai i keia lahui e hooponopono ponoi ai i ko lakou aupuni: He mea pono e hoomanao ia, aole i hoouka kaua aku o Amerika me Sepania 'no ka lawe ana mai i na teritore malalo pna. Aka, ika wa nae i pau ai oke kaua ana, i hoomaopoifo ia īho ai aia na aina e ae o ka moana Pakipika iloko o kona poholima. Ua ike pu ia iho mamua oka hiki ana i keia lahui ke hooponopono ponoi iho i ko lakou noho ana, ē 'a'o mua ia aku lakou i ke ano o ka malama ana 1 na kanawāl ame ka hooko ana ia mau mea me ka oiaio. Miliona ona dala i hoolilo ia aku eke aupuni o Amerika no keia hana, Oiai no malalo o na rula ana a' Sepania, ua alakai ia kekāhi hapanui o keia lahui Filipino e Aguinaldo no ka paio ana aku no ko lakou kuokoa. Ua haiia aku o Sepania he aelike nie lakou, a ua uku pu aku i kekahi huina dala nui m<s ka aelike ana e haalele iho lakou ia Filipina. Aole i loihi mahope mai o keia, ua lilopio mai la o ia Adimarala Dewey, alaila, ua huli hoi hou mai la ua poe alakai la i haalele iho ai ia Filipine, no ka mea, e noho ana lakou ma ke kulanakauhale o Hongkong f ma ka aina o Kina. ' Nolaila, hoomaka hou ae la o Aguinaldo e houluula hou he mau tausani o ka lahui Filipine, a hoomaka hou mai la e huli kue ia Amerika. Hoike ae la lakou e hakaka ana lakou no ko lakou kuokoa, a aole no ka hoololi ia ana ona alakai. Ua hoomaka aku la ko kakou mau pualikaua e paio ia lakou ma na wahi apau a lakou e hoala ae ai iko lakou mau pualikoa. Nolaila, hoomaka iho la lakou e hoopau i ko lakou mau pualikaua a pau loa eia no nae, ua kojda ae la lakou i kekahi mau hana malu e paio mal ai i ītWiooponopono ana a ko kakou muu kanaka i ke kulanakauhale o Manila ame ka aina holookoa o Filipine. Ua hoomau mai no lakou i ka hakaka ana, aole nae me ka pualikaua hui hewahewa, aka, me na pualikoa liilii a ma kela ame keia apana aina a lakou e hoala mai ai maloko o na ululaau. mahope mai o na pa pohaku, a ma na wahi ano like o keia ano. He mau mahina lehulehu loa mahope mai i kmai loa ia aku ai lakou, a hoihōi hou ia mhi la ka maluhia maluna oka aina, Ua hopu hou ia o Aguinaldo, aka, mahope mai o keia, ua lawe ae la oia « ka hoohiki ana malalo o ke Aupuni o Amerika Huipuia. No kekahi poo alakai e ae, ua iawepio ia mai lakou apau; o kekahi o lakou i keia manawa, ua hookohuia "aku i kiaaina no kekahi mau moknpuni e ae o Hlipine. " Kolaila, i keia manawa, ke hoomaka hou nei keia lahui e lawe hou i na hoonaauao ana, no ko lakou kuokoa ame ko lakou hooponopono ponoi ana i ko lakou aupuni. O ka aina o Filipine, apela pu me ka aina o Guam. i haawi mai iaia iho mahope iho o ka haawipio ana mai a Sepania malalo o Amenka. aole o laua wale no ko kakon mau kuleana maluna o ka moana kai Pakipika, f ka makwhiki 1893, ua hoopau ae !a na makaainana o ka aina o H&waii i ko lakou nohoaHi. a kukuhi iho la he aupuni repuhalika. k i kekahi makahiki hou mahope mai, ua hooponopono ia keia aupuni repiibalika e ko kakou aupuni mh a he elimā makahiki hou mnhope mai. ua hoohuiia o Hawaii me kakou, a f kā makāhiki 1900, ua haawi-ia aku eiā he teritore no AmeHka nei.