Ke Alakai o Hawaii, Volume VIII, Number 34, 2 Ianuali 1931 — HE MOOLELO POKOLE NO AMELIKA HUIPUIA MAI KA MAKAHIKI 1763 MAI [ARTICLE]

HE MOOLELO POKOLE NO AMELIKA HUIPUIA MAI KA MAKAHIKI 1763 MAI

j T*a hoomaWn ke kukulu ana, pi§£,ahahui m<i na mn- ; kunina e ae o ka Hema, a u& kap'aia koaa moa he l£u-Klux-i Klan, a i ole ona "Aina Ike Ole ia o Ka'Jlema." Oko ku--1 muhana o keia «h»hui i kukulu ai,—iQ ka hoopakele ana i jia poe'nawaliwali, na poe hala ole, ame ka poe hoopiīikia wale ia mai no e ha'i." A he mēa oiaio, iloko mal o kekafel manawa pokole wale no ma hoj3e mai, ua ike ia nijaluhia ana oka aina. Ua kauoha ia mal na pūfillkau*a elluli hoi akū no ka Akaiī, ua hoi hou mai la na hooponōpohōaupuni ana iīoko o ka lima o na kanaka 'i Mimji ia'VkOlema, a ike hou ia' .ae la ka maluhia 'ma ainā &paiy o^^īema. Aole he noonoo hoe|sae|g ia o ka Akavt mai na hoopoinp wale ia ans e jap v a|[!koa i huli h~oi mai mai ke kahua kaua njai elike ja'"me ko £a Hema, aka 'n&e, he mau kaumaha e ae no kekaM.p e laa hoi ka haunrn nleu rt lak'ou īffSti'kanakalioa a ikaika oka ama maluna ona kahna kaUa Ilke ole, niau tausani Kou o na kanaka i hoehaeha kukonukonui ia mailuna mai o na kaua a e malama ia nei maloko o na haukipila like ole, anoai, aole J>aha kekaW o lākou £'ike hou ana iko lakou mau home a e na, wahine, na ipo'amē na kaiīaiahlW' nō k~a takou mau mea aīoha. ' ■ kino ola ikaika maoh,l kō lakoU puk-a ana mai na liaulupjla mai, ua pau ko īakou ponojma na hana hofcua nei, no ka huli ana aku i kolakou mau nialllo.'.aka la, no ka mea* ua lilo aku na o,kq a e hele muu,muu analak'ou ma keia ao7 " ' * 4 *"'

Ika mahlna o MeT,"o' ka" mai&luk! 1865, aia hoi, ua maki ae la na pualikauā_h,u!iā; o. Isuona oka 'Hikina ame ka Hema, riia na alanui o c ke o Wasinelona, nie na poto kaua afE: ani£ 9«ae i weluwelu mai ke kahua kaua mai, He kapakpiiimiisJa loihi o keia huakai. Ua aneanē no e plha ne lakou e maalo ai mamua o ka papahele/i no ka Pgresidena, na hma aūpuni ame Epkie o ka alna ame ka lakou mau wahine. O na kanaka koa keia i koejnai "jjai ke kahua kaua mai i hoohala ia e īakou he mau mahlna, a i ole, he mau i kēTaTa, ua huli Ia lakou no.ko lakou mau wahf iho ma a ma na ji§nj. like ole no ko lakon mau oia' iho, hg n§e kapili kamaa Uq kokahi, he poe mahiai kekahi 4 h e mai na k§ena oihana mai, a i koia wa, ua huli hoi Ia lakou ma o ljo' lakou pakele ana mai mai k;ē jjahua k|ua mal a e hoi hou aku ana ma ia mau wahi y Ij%ou,i >vajjg,aku ai no ke kojno ana aku ona puali^u^ s ' l" Aka, aku no naelie kaumaha hou. Ua komo kuhohonu loa aku o ka aie lua ole, no ka hoomau ia ana o ke kaua,, o ka ana o kola oia no ka hoonul ia 2na auhau. Hemau makahiki lehulehu loa mahope ĪJijdJLMu ia aku.ai keia mau aje, oia hoi, a hiki mai no i keig,£jk:e uku nei no kakou i ka aie o na keneturia i kala^u. Aole ho hoohalahala ana_a no keia aie aupuni, i ka hala ana aku o i paio no ke aloha i ko lakou ama ame ko aoao o ka mi|liw ai ele«.e oka make ua ka Jakou.maa" pua ame na makaamana holpokoa o ka aina i ka^ T rta \ aie ? an . ohan<? keia lahui hou e uku aku īa mau aie ina.'ma ke dala. a il o!e, me ko lakou ola paha, ' " () ka mea kaumaha wale no ma ia jhope mai, ka nalo-, hia ana aku oke gula ame ka si!iva mal.una oka aina. Ua aiHva' a maU mCa ° Pani ana ' P ka p ,Kfv!,.i a ae !a na ,POO-leta m, kjihi o o a.dala liilii. aho J? 01 kela oka nele loa, koe wale no.o ke kupono <fle mamuli 6ka pipili. Kokua mai la no hoi ke au'KhiMa 1 ar ' B 1 na - M ' a dala pep? - ma kawaiwaii'o Peia no me kels hila da!a pepa, aole no i holopono i mBn ®o ana ona makaai-nana, aua hoohauoli hou ia no W ka -. hala an * ae 0 rna k mai, aia hoi, ua ho&mii, hou ia mai.la na dala eula, [ ame na.dala sillya iloko o ka aina. r No keia kapa ana i hookau mai maluna o kakou' he iei.ua mau popilikia hou me na aupuni e aku, Aia no hoi jhe kaua kuloko e malama ia ana ma ka aina o Mekiko i [kr ra =rk^;r no ° lak - a He eha makahiki mahope mai, ua hoomaka inai la na S^°] B€rita^ a S F f rani am ? ake'ake'a no ka ima Mek/ko ana ' maU * UI Pakahi ih ° e noho * aa L »."! keia mau aupuni ekolu aole lakou e lawe ana i k?kahi aoao o keia kaua kuloko, a i ole, owai ia ka aoao PO?olei e rula ai ia Mekiko. O ke aupuni nae 0 Fa.au, ka i kiiei keia rula. v Ua manao iho [ 111, aole e hiki īa Amenka ke komo mai ma keia haunaele i° r, pihkia P?, 11 ? 1 iho uplaila, hoouna mai 1 ? UI c> Mekiko, a hoonoho ae !a oka nohoa]ij maU ' Maximili » n « Austeia, malue hiki ia Ametika ke hana'aku i kekahi hana a hiki ī ka pau- ana o ke kauā, oia hoi, jko kakou kaua ku-

loko ponoi. Ika pau ana oka Farani mau hana, aia "hoi, huli hoi aku U na pualikaua no Farani, Aok« lua o na rae* 5 ike ia ae, oia hoi, ka waiho ana »ku o Mekiko i keia kuee ahs o ko l&kou aupuni iloko o ka, Uwa oieekiihi aupuni e ae, hon h£ e!ua n\«iu m? puni e ]un»kau«wm*m»i, , . " k*m uieM* ,ua hook ju? o B*?ritaniA i. ke komo 4i\a, aku ti hoopoaopoiu» i k-eia h|lua, a o noho ana ola me ka' wvv«i ol* i ao«o jlsko oke ka«a ana. Me keia nx&u olalo hooholo na*, «ia hol, u«, ae ta k<? aupuni o' ltauUuia i kou* nmii pa kapili mok.u» kapili! ia he mau mo~ kokaua hou, $ ua hooko in elike me ka o k,e aupunl, a o k<ikahi 'o kela ntau īnokukaua i,kapil?"s &i, oia iiq ka Al»bama» » ! t Nolaila, rio kek mau mea, ua lwoU*t&b&l& &ku U aupuiii me ka lioike &na aku i|kc-na iuaaaa € uku o Berītania I na poho apau a koia ms[i aumokukaua i haiui ai. He olinm nuui komtsui& i kohu ae* e kohaU ki'ia iuau na ruta o keia mau a e waiho m\ a&u keia hm'a la lakou t\o ko liikou mW ' - ' • . .