Ke Au Hou, Volume II, Number 24, 14 Iune 1911 — KA OLELO HOOHOLO A SENATOA FAIRCHILD. [ARTICLE]

KA OLELO HOOHOLO A SENATOA FAIRCHILD.

Mamuli o ka Hoololi Kanawai Kumu a ka Ahaolelo o ke Kau Kuikawa o 1909, ua hiki i na Hui Mahiko e hoonoho i ko lakou mau limahana maluna o na aina aupuni e paa la nei e iakou malalo o na hoolimalima, ai ka pau ana o na makahiki hoolimalima, ua loaa i keia poe hoolimaUma ka mana e koi malalo o ke kumu noho ' maluna o ka aina, a ma ia koi ana mai e liio ana ia lakou ia mau aina, a mahope o ka lawa pono ana o na koina a ke Kanawai, o ka hoolilo aku la no ia i na aina me na Hui Mahiko, a o oe e ke kanaka Hawaii e manao nei e hiki ana ia oe ke komo aku e koi ia wau aina e weheia i howe hookuonoouo, oka hok» io»ā BRg U oe, M* ktU hoohelo * oliloU n#i, *©le i

papaia ka weheia ana o na aina aupuni ame ko lakou kuaiia ana mai i ka lehulehu ma ke ano i mau home hookuonoono, ke koi ia ak« ka ahaolelo e wehe mai. Ma keia olelo hooholo ua hiki loa ia mea e hanaia. Aka, • kuaiia mai ana nae ua mau aina lame k« kumukuai e waihoia mai ana e kekahi • poe Komiaina, i hiki aku ai e like me ka waiwai io o ka aina, aole hoi e like me ko keia wa ka haawiia mai m« ka uku haahaa loa. ! Mamuh o na kanawai e nei i keia manawa, heaha ka kakou e ike nei? Ua kii aku na poe hookuonoono aina i na aina atipum me ke kumukuai haahaa loa, a i ka lawa ana oia mau makahiki o ka noho ana maluna oia mau home, a loaa pono mai ke Sila Aupuni, b ke kaaiia aku la no ia me na hui mahiko, a o / . 7 ka hopena oia mau hana, o ka mea hookuonoono ke pomaikai ana, a o ka lehulehu ke poino ana. He mau makahiki kakaikahi wale no i hala aku la, ua weheia aku la na aina aupuni o Olaa no ka hookuonoono ana, a ika wa i lilo mai ai i na poe makemake home, ua hoomaka koke no e hoolawa i ke kauoha a ke kanawai, a i ka loaa ana o na Sila, aole i loihi loa mahope mai oia manawa, ua hooliloia aku la ua mau aina la i loaa mai ke kumukuai haahaaa, no aa kumukuai pii a pomaikai na poe lawe home, a o, ka lehulehu nae aole i loaa kekahi pomaikai. E i mai ana paha kekahi po« a no keaha aohoi kou mea o ke kii ol« ana i mam aina nou, a kuai aku nohoi, a loaa kou pomaikai? Ae, he mau ninau ano pololei no ia. Aka, % hoomanao mai kakou e ka lehulehu, o ua aina aupuni apau, he kuleana ko na poe apau maluna oia aina, iua ke ano no ka lehulehu ia mau aina. E hoomanao pmuai nohoi kakou, aolw o na kanaka Hawail \vale »o *kft kuleanA o n» alii» «apunl,»t ko mk*ps mim tt

ttiA, komō mai na lahu&'e iffio i mau a lilo aku ln ia lakou ka aina, a '»• kākon iloko oka āele; Aole pahaJboi aku na porpaikai a ko kakou poe kupuna ia poe safea wale, aka, i ko kakou ac ana aku e hookoia ke Kanawai hookuonoono aina e ku liei ikeia pianawa, o ko kakou h&«wi *ku »®ia ina i, p<>e okq na aina e. Ma keia olelo hooholo hoi, e paa mau.ana ke Aupuni i keia njau aina no ka manawa pau ole, a o na dala hpolimalima na ke oupuni e ai & e hoolawa mai i na ilihune o ka aina. Ma keia e ike ana no kakou i ka pomaikai 6 loaa mai ana i kela ame keia makaainana, oia hoi e lawa an% na hoolilo o ke Aupuni mamuli o keia mau dala hoolimalima, a e emi ana na . &ala āuhau e uku aku ai i ke Awpuni no kona mau hooponopono ana. Ke uuku ka loaa oke 'aūpuni « ka hoopii no i na auhau ke alanui e loaa ai ka hōopuipuiia ana oia mau waihona hoōlilo. Aka hoi, ina e loaa ana he puu dala uiamuli o keia mau aina aupuni e paa mau ia ana eeke Aupuni, e hala ana kekahi mau pilikia ilaike. Owai ka poe e kue mai nei i keia mau hoo ponopono ma keia olelo hooholo? Oka poe no i loaa na aina hookuonoono a ua pau i ke kuaiia. Ona hui mahiko no i ike aia no he mau aina aupuni i koe e loaa ana ia lakou me ka uku haahaa loa ke hookuonoonoia. Ona f)W no e makaleho mai nei i na aina aupuni e makeeaakē ana no e lilo pau loa ia lakou. Aole maaawa oia poe e lawa ai, a o ka lakou hana maa mau, o ke komo mai e hooikaika i ke koi L » V «na e weheia na aina hookuonoono, no ka mea, "Oft- ike lakou o ke alanui ia e loaa ai na aina ia lakoa. I kekahi manawa e ike aku ana no oukou i ua poe ala e komo maoli mai ana no e . kokua ia oe-ma ka hoolawa ana i kou mau pilikia ne ua home ala ou, a i kou koino kuhohonu loa anaaku iloke o ka pilikia, alaila e ike ana oe i ka niho o ka moo, a o kou olepeia mai la no ia a lilo aku la.ko aina. He nui a lehuleliu ia poē e koikoijnai nei, a ke lioplono aku oe e lohe ana no oe oko lakou mau leo ka oi aku o ka nui.

Eia iho no o ĪS|hy&i, nui kona koikoi &ntv e weheuk na fcina a«puhi no ka hoojfepeaopno, a kokua ana t> ha kanaka ma ke ; «la : nur e loaa ai na Sila Aupuni. O ka ninaulke paa mai nei »• anēi ua i keia mau aina? Aole', ua pau no ia Likana. I kei» hoopukaia apa mai nei nae o keia olelo hooholo, ke p?«ar.«na bia! 'nei o a ke hoino mai nei i keia,mea maikai. No ke aha kona pi&ahana No kona ike uim o pau ana ka loaa ana iaia o na āina' auplini rr-e fee kumukuai haahaa loa. Aole no O' Eliwai he'haoie ilihune aiiia, aole loa, ; fte nui a lehiilehu kona maii aka, aple e elelii nv>. ana ua lawa, ua makemkkē ho e U'u iaia. Ua lawa paha ko- kakou pulapula āna e na poe e hooplH mai nei ia4akou <ma ke āu#jie poe hoaloha. Eka lahui nohoi, e ala tDSki ka hiamoe mai « e nana me ka makaala i kahi pono ana kiipuna i waiho mai ai no kakou, v