Hawaii Holomua, Volume I, Number 41, 2 April 1894 — Na Hawaii no ke Koho Balota. [ARTICLE]

Na Hawaii no ke Koho Balota.

O ke kahea a na Pe-Gana o ke aupuni hemolele loa i ike mua ole la ma Hawaii nei mamua, mai kela au kahiko o ka ai ia ana o ka naau o Kapena Kuke a hiki i ka la hookahuli aupuni o lauuan 17 i hala, e poloai nei i ku lahui Hawaii no ke koho halota i na elele (?) hana Kumukanawai i keia Mei ae, o keia ke kumuhana a na pi-gi i poina loa ai no ka makahiki holoakoa a hiki i na la hope o ke kokoke loa e pulumi 5a aku lakou no waho o ka hale a lakou e noho kuleana ole nei, ua huli mai la ua auna alunu nei a kahea mai i ka lahui Hawaii—o ka wa keia no ke koho balota, a e hele aku kela a me keia kanaka Hawaii e hoohiki no ke kakauinoa, a oia ke kumu e loaa ai ke kuleana pono koho'balota iaia. Hole Samoka! Kakauinoa no ke aha? Heaha na kumu a makou e hele aku ai e kakauinoa? A heaha ko oukou kuleana hou ina aole inakou e kakauinoa ana? () ka Amenka olelo hooholo anei ia a makou e hooloheaku ai? Hele pela e na Satana ! Aole loa ka lahui Hawaii e hoolohe a hooko i kela leo k'ahea no ke koho halota kuleana ole i kumu no lakou e piholo ai iloko o ka luakupapau no ka make mau loa, koe wale iho no na kanaka Hawaii hoopilimeaai, j>alukuha, a me ka holopee malalo 0 ka puapua o ke kuka o na mikanele hookamani me na olelo hoino no ke aupuni kumu 1 hapai ia ai lakou ma ia mau kulana, a oia ka Hawaii e kuni paa ai i ka oiaio o kela olelo kahiko no lakou—“He la ko kela a me keia Uio e hili ia ai me ka uwepa;” a o keia poe Hawaii hoopilimeaai, o lakou kekahi o ua auna ilio la e hili ia aku ana ma keia hope iho. O keia kumuhana onou poo o ke koho ha!ota, ke hoomaka mai nei kona ike pono ia o kona mau helehelena i kela me keia la e ka mana aupuni o na pegana, he kumuhana ia i ohohia ole ia a i hoopailua nui ia e ka lahui Hawaii, no ke kokua aku, a ua like me kekahi pauku iwi maloo i makaukau no ke kiola ia iloko o ke ahi, pela ke kulana o ka uinau e ku nei

iloko o koia la no kela hoohiki kakauinoa, a fce inea makehewa loa ka haawi ana iniua o ka lahui Hawaii no ke koho balota malalo o na kumu a me na kaupalena hapuku o ka aihue oiaio i na kuleana pili paa o keia lahui, ma ka hoonele maopopo ana i ko lakou ikaika kup<mo no ka hooko kanawai iloko o ka ahaolelo, nolaila, o ka kakou hana naauao wale no, e waiho malie aku i na pegaua hoopilimeaai o na luna \ aupuni Hawaii, na lakou no : lakou e koho iho, a aole loa o ■ Amerika e ae niai ana c hoo- ’ loli ia kana oielo hooholo ma ka lakou koho balota, ke ole | ka lahui Hawaii oiaio e koho ' lokahi a hoike akea aku iaia i kona makemake, a o ka leo o ka hapanui, oia no ke hooko ia —aole o ka hapa uuku o na mikanele a me na Hawaii aj»o- | kaka e kue nei i koua lahui ponoi. O ke kumuhana a ke Aupuni Moi e hana ai ke hoihoi ia kona aupuni kumu, —e kipaku i keia poe Hawaii kumakaia aina mai na oihana aku, a kuni aku ma ko lakou mau lae i keia mau huaolelo—“na kanaka Hawaii kipi i ko lakou aina hanau a me ko lakou Moi.”